Za izjavo o spornih profesorskih podpisih proti namestitvi otrok migrantov v dijaški dom smo najprej zaprosili ravnateljico Gimnazije Franceta Prešerna Mirjam Bizjak. Sporočila je, da je ni na šoli in da nam jo bo dala takoj, ko bo mogoče. Jasno pa je zatrdila, da šola nima nič z zapisanim in podpisanim besedilom 24 profesorjev. A po naših informacijah to ne drži. Na sestanku, ki ga je s starši in odgovornimi predstavniki več ministrstev sklicala ravnateljica Dijaškega doma Kranj Judita Nahtigal, je sodelovala tudi profesorica nemščine Vesna Arh, ki je, kot so nam povedale priče, najprej povedala, da je želela svojega sina vpisati v dijaški dom, a da bo v primeru naselitve azilantov o tem razmislila. Nato je pokazala papir in zatrdila, da se 24 podpisanih s Prešernove gimnazije strinja z njo glede neprimernosti naselitve mladoletnih azilantov brez staršev v isti dom.
»Okrnjen bi bil ugled šole«
Arhovo, ki je tudi občinska svetnica v Bohinju in sindikalna zastopnica SVIZ na šoli, smo želeli vprašati o vsebini dokumenta, a nam ni odgovorila ne na telefonske klice ne na elektronsko pošto. Njeno udeležbo na sestanku pa nam je potrdila Nahtigalova, ki je zatrdila, da vsi starši niso zastopali enakih stališč, a je pregreta razprava na koncu onemogočila dialog. »Gre za rešitve, gre za pogovor, gre za strpnost,« je poudarila Nahtigalova, ki se je v tej žalostni zgodbi odgovorno izpostavila in želela od vseh vpletenih dobiti argumentirane odzive. Po naših podatkih je Vesna Arh strasti razplamtela zlasti s poudarkom, da si je gimnazija z dijaki športniki zgradila sloves, ki bi ga naselitev azilantov okrnila oziroma spremenila.
Včeraj nam je ravnateljica Bizjakova v imenu šole in Arhove obljubila stališče, ki da bo odgovor na naša vprašanja. Ko smo jo opozorili, da je najprej dejala, da šola kot ustanova s tem nima nič, in da želimo neposreden odgovor profesorice, ki je zbrala podpise, ravnateljica gimnazije ni več zmogla pojasniti spremembe svojih stališč. Prešernovi gimnaziji kot javnemu zavodu do zdaj torej ni uspelo pojasniti ne okoliščin podpisovanja ne predstavljanja stališč javnosti o azilantih v bližini šole, na kateri je zaposlenih okoli 60 pedagogov. Zanimivo pa je, da ravnateljica v svoji izjavi (povzetek objavljamo v okvirčku) težišče problema vidi v pomanjkanju informacij, sama pa nam kljub večdnevnim prizadevanjem ni zmogla zagotoviti niti osnovnih podatkov, ali je akcija 24 profesorjev potekala pod okriljem šole ali je šlo za samovoljno potezo.
SVIZ že oktobra opozarjal ministrico
Za mnoge sramotno dejanje podpisnikov je odmevalo po šolskih zbornicah in sindikalnih centralah. V največjem šolniškem sindikatu SVIZ so dejanje zavrnili kot »v celoti nesprejemljivo«. Za temelj svojega delovanja so že leta 1998 postavili načelo medčloveške solidarnosti, so zapisali v izjavi in poudarili, da je »podpisovanje izjave proti nastanitvi šestih begunskih otrok, ki so v skrajni stiski, brez spremstva staršev v naši državi«, v očitnem nasprotju s tem načelom. Vodstvo je zmotilo tudi to, da so med podpisniki zelo verjetno člani in članice sindikata, celo sindikalna zaupnica, zato je že včeraj poslalo prošnjo za sestanek s člani sindikata na tej šoli; Arhove tudi na SVIZ do popoldneva niso mogli priklicati.
Vodstvo SVIZ je trdno prepričano, da je slovensko učiteljstvo »zavezano vzgajanju za medsebojno strpnost in spoštovanje drugačnosti«. A ob tem opozarjajo, da so ministrico za izobraževanje Majo Makovec Brenčič že oktobra lani pozvali, naj pravočasno ukrene vse potrebno za vključitev begunskih otrok v izobraževalni sistem in njihovo integracijo v družbo, tudi zato da »učiteljstvo pri tej zahtevni nalogi ne bo samo«.
Več naših sogovornikov je poudarilo, da je pri tej zadevi zlasti sporno, da so učitelji svoje nasprotovanje namestitvi otrok izrazili kot učitelji. »V takšnem primeru javnost upravičeno razume, da gre za strokovno stališče, ki ima zato večjo težo. Toda slišali nismo nobene strokovne utemeljitve,« je dejal dr. Zdenko Kodelja s Pedagoškega inštituta. Podobno je menila Metka Zorec, predsednica Učiteljskega združenja Slovenije: »Nastopili so cehovsko in vrgli slabo luč na vse učitelje v Sloveniji.« Vera Kraševec, pomočnica ravnateljice v Dijaškem domu Ivana Cankarja, pa je povedala, da njihovi mladi prihajajo iz najrazličnejših socialnih okolij in z najrazličnejšimi težavami, pa jih zato ne mečejo ven iz doma. »Tudi odvisniki lahko ostanejo, če se le vključijo v ustrezen program odvajanja.«
Najprej namestitev, nato šola
Na kranjska dogajanja se je včeraj odzvala tudi ministrica Maja Makovec Brenčič. V teh časih, je poudarila med drugim, je predvsem pomembno biti strpen, še posebno ko gre za otroke. »Vsi bi namreč morali imeti pravico do mirnega otroštva, do izobrazbe. Prav bi bilo, da skušamo to omogočiti tudi tistim, ki so se brez staršev znašli v Sloveniji.«
Zanimalo nas je, kako in kdaj bodo begunskim otrokom »poskušali« zagotoviti pravico do izobrazbe, k čemur jih jasno zavezuje tudi konvencija o otrokovih pravicah. Odgovorili so nam, da je otrokom migrantom »treba zagotoviti trajno nastanitev in ureditev osnovnih življenjskih in socializacijskih potreb«; za to se trudijo skupaj z drugimi ministrstvi. Nato pa da bodo »poskrbeli za ustrezno integracijo v slovenski izobraževalni sistem«. Podporo učiteljem bodo zagotavljali skupaj z zavodom za šolstvo. Kdaj bo to, niso navedli.
