Tožilstvo nekdanjemu vrhu NLB očita zlorabo položaja pri odobritvi posojil nekdanji vodji kabineta predsednika vlade Boruta Pahorja Simoni Dimic in njenemu očetu, pri čemer naj bi posojilojemalcema omogočili pridobitev premoženjske koristi.
»Več kot 98 odstotkov kreditov je bilo odobrenih zunaj internega cenika, poleg tega se oba kredita redno odplačujeta, banka pa ni bila oškodovana,« je včeraj poudaril Draško Veselinovič, nekdanji prvi mož NLB. Pri odobritvi zdaj spornega posojila je, kot je poudaril, zaupal strokovnim službam, ki so predlog pripravile. Banka NLB sicer v tem postopku ni prijavila nobenega premoženjskopravnega zahtevka.
Dimičeva sta leta 2009 prejela skupno 700.000 evrov posojila za nakup in obnovo hiše v Murglah, zaradi ugodne obrestne mere naj bi jima obdolženi omogočili pridobitev premoženjske koristi, bančnikom očita tožilec. Ta naj bi znašala 167.000 evrov.
Nekdanji člani uprave so aprila 2009 podpisali sklep o odobritvi posojila Simoni Dimic in njenemu očetu Viktorju, vsakemu v višini 350.000 evrov za dobo 30 let, čeprav so bili seznanjeni z visokimi tveganji in so vedeli, da je banka v celoti financirala nakup in obnovo hiše, brez lastnega vložka, je prepričan tožilec.
Dimičeva zaposlena za določen čas, njen oče prestar
Po tožilčevem mnenju so vedeli, da nista kreditno sposobna, saj naj bi bila Dimičeva zaposlena za določen čas, njen oče pa je bil v času odobritve star več kot 70 let, kredita naj bi bila poleg tega neprimerno zavarovana.
Obdolženi so sicer ugovarjali že zoper obtožnico, Veselinovič, ki začasno živi v Belgiji, je povedal, da je bil na tem položaju vsega slabe tri mesece in da je bil kredit odobren po ustaljenem postopku. Pojasnil je še, da so dolgoročni kredit, kamor stanovanjski kredit sodi, za banko izredno pomembni, saj na tak način pritegnejo komitenta tudi k drugim storitvam: »Izguba stranke ni dobra za banko, škoda bi bila večja, če kredita ne bi odobrili, saj bi potem odšli drugam. V času krize, pa tudi sicer, so si banke »kradle« stranke,« trdi Veselinovič.
Narat podpisoval, ne da bi se spuščal v vsebino
Matej Narat je bil v tistem času zadolžen za mednarodno poslovanje in je večino časa namenjal prvi izdaji bančnih evro obveznic, zato se z vsebino predlogov glede posojil ni ukvarjal.
»V tistem letu je bilo odobrenih več kot 400 kreditov, podpisne mape so bile pri tajnici in sem jih ob prihodu ali odhodu podpisal. Vedno sem podpisal zadnji, kot tretji od sicer petih članov uprave, v vsebino se nisem spuščal,« je povedal Narat in zatrdil, da kreditojemalca ni niti poznal niti ni z njima komuniciral.
Tudi Miran Vičič, ki se je ukvarjal s poroštvi, je uvodoma poudaril, da Dimičevih ne pozna in zanju ni posredoval. Kredit je bil dan enako kot ostalim prosilcem: »Glede na očitek obtožnice o pridobitvi koristi lahko sklepamo, da je banka 4000 komitentom omogočila premoženjsko korist. V tistem času je bilo več kot 400 kreditov odobrenih po nižji obrestni meri od 1,2 odstotka,« je povedal. Po njegovih besedah je trg tisti, ki določa pogoje in Dimičeva bi v tistem času na kakšni drugi banki zagotovo dobila kredit s pribitkom med 1,3- in 1,8-odstotne točke. Tožilstvo pa opozarja prav na višino obrestne mere. Obrestna mera 1,6 odstotka, ki sta je bila deležna Dimičeva, je bila namreč znatno nižja od takratnega cenika hipotekarnih kreditov, ki so se prodajali po ceni okoli 3,8 odstotka.
»Če pogledam nazaj, sta Dimičeva in porok Roman Horvat s svojimi prihodki sodila med štiri odstotke najboljših strank banke,« je še poudaril na sodišču nekdanji član uprave NLB. Horvat ob sklenitvi kredita po oceni tožilstva sploh ni bil kreditno sposoben in ne bi mogel biti porok. Tako Veselinovič kot Vičič se sicer niti ne spomnita, da bi kdaj zavrnila podpis kakšnega kredita, saj je strokovna služba prej naredila selekcijo.
