Čeprav imajo na Darsu že tri leta in pol na mizi idejne projekte in študijo protivetrnih ukrepov, ki bodo zagotavljali prevoznost vipavske hitre ceste tudi ob pihanju močne burje, se gradnje protivetrnih ograj – kljub drugačnim napovedim – še ne bodo lotili. Še poleti so se nadejali, da bodo gradbeno dovoljenje in druga potrebna soglasja spravili pod streho do konca lanskega leta, a se to ni zgodilo. »Razpis za izbiro izvajalca gradbenih del bomo objavili po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Začetka gradnje v tem trenutku še ne moremo napovedati, saj je odvisen od uspešnosti razpisa,« so povedali na Darsu.
Lani je bila cesta zaprta več kot 656 ur
Škoda, ki nastaja zaradi zapiranja vipavske hitre ceste in izločanja tovornjakov ob pihanju močne burje, se meri v milijonskih zneskih, že deset let opozarjajo severnoprimorski gospodarstveniki. Samo lani je bil namreč promet na odseku med Razdrtim in Ajdovščino zaradi burje oviran 656 ur in 34 minut, od tega je bil za ves promet zaprt 25 ur in 35 minut. Najhuje je bilo leta 2011, ko je bil promet za vse udeležence omejen kar 849 ur. Po postavitvi dodatnih protivetrnih ograj naj bi tovornjaki po hitri cesti vozili tudi pri hitrosti vetra 150 kilometrov na uro, medtem ko naj bi intervencijska in osebna vozila po hitri cesti drvela tudi, ko bo burja dosegala hitrost 200 kilometrov na uro.
Še jeseni so na Darsu napovedovali, da naj bi sredi letošnjega leta začeli prioritetno postavljati dodatno protivetrno zaščito v ravninskem delu trase hitre ceste – od izhoda iz predora Podnanos do pokritega vkopa Vipavski Križ –, pozneje pa še na objektih in pobočju Rebrnic, kjer bo ograja nekoliko višja kot v ravninskem delu. Zdaj pravijo, da bodo prej opravili še nekaj testov. »Glede na veliko investicijsko vrednost izvedbe protivetrne zaščite, kompleksnost morfologije terena na območju trase hitre ceste in še vedno sorazmerno veliko nedoločenost naravnega oziroma fizikalnega pojava izredno sunkovitega vetra (burje) je v prvi fazi predvidena izvedba testnih polj, s katerimi se bo dokončno potrdilo ustreznost in učinkovitost zaščite predvidenih protivetrnih ograj,« so pojasnili na Darsu.
Projekt postaja vse dražji
Tri testna polja s postavitvijo projektiranih protivetrnih ograj, meritvami vetra in interpretacijo oziroma analizo rezultatov vpliva vetra na promet v pogojih močne burje bodo locirana v dolinskem in pobočnem delu trase: na območju viadukta Lozice, na prehodu hitre ceste od Strelišča Mlake proti predoru Podnanos in na območju hitre ceste med Logom (Budanje) in Zemonom.
Očitno pa bo celoten projekt zaradi vseh akrobacij tudi dražji, kot so na Darsu sprva predvidevali. Če so še lani ocenjevali, da bo naložba, ki bo v celoti padla na pleča Darsa, stala okrog 25 milijonov evrov, zdaj pravijo, da so skupni investicijski stroški ocenjeni na dobrih 31 milijonov evrov. Temu znesku pa bo treba prišteti še DDV in stroške financiranja. Delno naj bi namreč Dars stroške kril z zadolževanjem.
A prav zaradi vedno višjih stroškov so nekateri skeptični, da bodo protivetrne ograje sploh postavljene v doglednem času. Direktor ajdovske avtoprevozniške družbe Slo-Car in predsednik sekcije za prevoz blaga v cestnem prometu pri Gospodarski zbornici Slovenije Milan Slokar dvomi tudi, da se bo investicija obrestovala. »Mene bolj moti Darsov sistem zapiranja ceste ob pihanju burje. Polovico časa je namreč avtocesta zaprta brez potrebe. Ne rečem, da niso režima izboljšali, a še vedno se dogaja, da veter že dve uri ne piha, znak na avtocesti pa še vedno kaže zaporo. Podobno je tudi z meglo. Tuje avtoprevoznike, ki morajo nujno v italijansko Gorico, pa bi lahko že v Razdrtem preusmerili na Trst, od koder bi naprej peljali do Gorice,« je povedal Slokar.
Vanja Alič
