Na ljubljanski mestni občini nad obnovo nekdanjega letališča v Mostah očitno še niso obupali, čeprav se na razpis za sodelovanje v javno-zasebnem projektu, ki so ga objavili pred slabima dvema letoma, ni prijavil nihče. V želji, da bi projekt naredili privlačnejši za zasebne partnerje, je občinska služba za javna naročila zato že lani objavila poziv morebitnim partnerjem, ki so se sicer zanimali za sodelovanje pri oživitvi propadajočega letališča ob Letališki cesti, a bi sodelovali le ob drugačnih razpisnih pogojih, po pogovorih z zainteresiranim ponudnikom pa je nato občina očitno sklenila nekoliko okrniti načrtovani projekt.
Brez prenove hangarja
Mestni svet je namreč že na novembrski seji na pobudo župana Zorana Jankovića v predlog odloka o spremembah občinskega proračuna za letošnje leto vnesel nekatere spremembe projekta. »Za prenovo starega letališča Ljubljana je bilo prvotno namenjeno celotno stavbno zemljišče, ki obsega letališki stolp in stavbo ter hangar. Glede na to, da na razpis za prenovo celotnega stavbnega zemljišča ni bila oddana nobena ponudba, je bil pripravljen nov dokument identifikacije investicijskega projekta, ki predvideva v javno-zasebnem partnerstvu le prenovo letališke stavbe in stolpa,« je v obrazložitvi amandmaja zapisal župan. Iz projekta je tako izvzeta prenova 785 kvadratnih metrov velikega in delno vzdrževanega hangarja, ki naj bi bil po prvotnih načrtih namenjen predstavitvi nekaterih tipov letal, dokumentaciji in sodobnim trendom v letalstvu.
V obnovljenem kontrolnem stolpu bi, kot je razvidno iz neuspelega razpisa, prostor dobil muzej, v katerem bi obiskovalci lahko spoznali zgodovino slovenskega letalstva in tudi zgodovino starega ljubljanskega letališča.
Nekdanje letališče v Mostah se namreč ponaša z bogato preteklostjo. Letališče, ki je bilo tedaj na obrobju Ljubljane in precej oddaljeno od mestnega vrveža, je z velikim letalskim mitingom zaživelo 20. avgusta 1933, že dan po slavnostnem odprtju pa je prvo letalo povezalo Ljubljano z Zagrebom in tako prestolnico vključilo v mrežo mednarodnega letalskega prometa. Potniška letala so v Mostah pristajala vse do odprtja brniškega letališča leta 1963. Staro letališče je nato še dobrih petnajst let služilo ljubiteljem športnega letalstva, nato pa so se morala letala umakniti gradnji industrijske cone in širitvi mesta. Objekti, ki so jih pred petimi leti razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena, so danes v slabem stanju in bi jih bilo treba obnoviti, za kar si na občini v sklopu javno-zasebnega partnerstva prizadevajo že več let.
O aktu na marčevski seji
»Po obnovi bo zasebni partner objekte starega letališča upravljal 25 let, nato pa jih bo prenesel v upravljanje javnega partnerja,« je v amandmaju navedena še ena sprememba. Na občini so namreč prejšnja leta načrtovali, da bi se javno-zasebno partnerstvo izvedlo v obliki koncesijskega razmerja za obdobje petnajstih let.
Kot so sporočili z občinskega oddelka za kulturo, je dokument identifikacije investicijskega projekta trenutno v pregledu, akt o javno-zasebnem partnerstvu pa bodo mestni svetniki obravnavali predvidoma že na marčevski seji mestnega sveta.
