Beračenje na ulici, pred lokali in podobno je danes nekaj povsem običajnega. Vprašanja, ali je kaj drobiža, imate kakšen kovanček, prosim, ali pa samo nemo iztegnjena dlan je v zadnjih letih postala naša vsakdanjost. Policija tega ne preganja, razen v primeru, če gre za nadlegovanje, torej »žicanje«, ki je hkrati tudi žaljivo ali vsiljivo. »Vsiljiv oziroma žaljiv način pomeni, da tisti, ki berači, na primer teka za ljudmi, jih prijema za oblačila, morda žali v primeru, da mu ničesar ne dajo in podobno – in da to njegovo ravnanje nekoga moti. To je obvezen pogoj, da lahko nekomu očitamo prekršek po zakonu o varstvu javnega reda in miru,« pojasnjuje Vesna Drole iz generalne policijske uprave in dodaja, da globa znaša 41,73 evra.
Tudi žrtve kaznivih dejanj
Lani je policija zabeležila 317 takšnih prekrškov, leto prej 392, sicer pa se njihovo število v teh okvirih giblje že zadnjih pet let. Slovenija se je s povečano problematiko te vrste soočila po vstopu v EU. Na vprašanje, ali na pojav in število prekrškov vpliva gospodarska kriza, Droletova odgovarja, da je to težko kar tako trditi in da je razlogov verjetno več. Iz policijskih analiz je razbrati, da je največ beračenja v mestih, predvsem večjih, kjer se zadržuje veliko število ljudi. Praviloma to velja predvsem za ulice ali bližino večjih trgovskih središč, sploh v določenih časovnih obdobjih, na primer v času prednovoletnih praznikov. Struktura ljudi, ki prosijo za denar ali kako drugo materialno dobrino, je zelo različna, zanjo ni pravila, niti glede starostne strukture, poudarja Droletova. Na vprašanje, kako je z otroki, pa odgovarja, da med prekrškarji najmlajših niso zaznali, so pa predlani obravnavali kršitev, v katero je bil vpleten 17-letni fant, torej starejši mladoletnik. Tudi lani so imeli štiri takšne primere starejših mladoletnikov. Če ima opraviti z mlajšimi od 18 let, policija preverja, ali niso morda žrtve kaznivih dejanj. Tu bi lahko šlo za kaznivo dejanje zanemarjanje otroka in surovo ravnanje, in sicer če starši, skrbnik, rejnik ali kaka druga oseba iz koristoljubja navaja otroka k beračenju.
Po policijskih podatkih približno 70 odstotkov obravnavanih prekrškov zagrešijo tujci, predvsem državljani Romunije, Bolgarije in Slovaške. V določenih primerih gre za organizirano beračenje, torej ne zaradi golega preživetje, pač pa za obliko organiziranega kriminala, kar pa je po navedbah Droletove precej težko dokazati. »Seveda pa lahko posredno prihaja do različnih kaznivih dejanj, tako trgovine z ljudmi, pa na primer spravljanja v suženjsko razmerje, protipravnega odvzema prostosti in tako dalje. Ob tem je treba poudariti, da tako na področju prekrškov kot tudi kaznivih dejanj policija ves čas izvaja svoje aktivnosti. Zaradi tega v Sloveniji ne beležimo najhujših vsiljivih oblik beračenja, ki bi lahko prehajale tudi v različna nasilna kazniva dejanja, kot so ropi in podobno,« je povedala Vesna Drole.
V Ljubljani največ Romunov
S problematiko beračenja pa se ukvarjajo tudi mestni redarji. Z ljubljanskega mestnega redarstva so nam sporočili, da tako kot policija delujejo na podlagi zakona o varstvu javnega reda in miru. Kakšnega posebnega odloka, ki bi podrobneje urejal to področje, nimajo. Globa je tako enaka kot policijska, dobrih 41 evrov. Po navedbah Alje Bebar so lani v Ljubljani zaradi vsiljivega beračenja obravnavali 12 ljudi (enako število moških kot žensk), predlani pa sedem (pet moških in dve ženski). V vseh primerih je šlo za polnoletne osebe. V obeh letih so imeli največ dela s tujci. Prekršek so storili trije slovenski državljani, en Slovak, v preostalih primerih pa je šlo za romunske državljane. Največ vsiljivih oziroma žaljivih beračev je bilo in še vedno je na najbolj obljudenih mestnih ulicah in trgih, ki so obenem tudi mestne znamenitosti, pri čemer najbolj izstopa širša okolica Tromostovja, nam je razložila Bebarjeva.
