Senatorji ljubljanske univerze so na včerajšnji seji ponovno obravnavali dva od treh dokumentov, ki naj bi končno uredili dodatne zaslužke pedagoških in raziskovalnih delavcev, zaposlenih na članicah univerze: pravilnik o izogibanju nasprotjem interesov in pogojih za opravljanje dela zunaj univerze ter pravilnik o upravljanju razvojnega sklada univerze. Po besedah rektorja Ivana Svetlika je namen teh dokumentov »ne ovirati prenosa znanja z univerze v okolje« ob zavedanju, da je večina znanja nastala prav na univerzi.
Pravilnika uvajata obvezno pisno soglasje univerze za zaposlene, ki želijo delati zunaj nje, saj je afera z visokimi zaslužki pred letom dni pokazala, da je bila to v preteklosti bolj izjema kot pravilo – čeprav pisno dovoljenje delodajalca za delo v konkurenčni dejavnosti uvaja že sam zakon o delovnih razmerjih. Druga pomembna novost pa je način delitve dodatnih zaslužkov, saj se je v isti aferi izkazalo, da profesorji poberejo levji delež, fakultetam oziroma univerzi pa ostanejo (kvečjemu) drobtinice – kljub temu da profesorji dodatno delo lahko opravljajo prav zaradi znanja, pridobljenega na univerzi. Po novem bi predpisani del vsakega zaslužka torej prejela tudi univerza.
Po predlogu pravilnikov, ki ju senatorji sicer še niso dokončno potrdili, bi bili tako dodatni zaslužki zaposlenih, ki bi jih ti prejeli prek avtorskih in podjemnih pogodb, obdavčeni progresivno, od 2,5- do 8-odstotno, pri čemer bi bili zaslužki do 5000 evrov na leto oproščeni »dajatve«. Enaka lestvica bi veljala tudi za tiste, ki bi denimo delali v lastnem podjetju. V tem primeru bi morali sicer najprej plačati licenčnino za uporabo znanja, pri čemer bi 10 odstotkov prejela univerza, 90 pa matična fakulteta. Nato bi morala slednja po omenjeni progresivni lestvici odvesti še dodatni delež prihodka v razvojni sklad univerze.
Pogrešajo merila delitve
Senatorji so si bolj ali manj edini, da je treba področje dodatnih prejemkov nujno urediti, a so imeli veliko vprašanj o pravilnikih in pripomb k njim. Pričakovano so se dotikala predvsem razvojnega sklada, kamor se bo očitno steklo največ sredstev in ki naj bi bil namenjen pomoči pri pridobivanju evropskih sredstev, pa tudi za razvojne namene, denimo zagotavljanje infrastrukture in kadrovskega razvoja. Senatorje je seveda zanimalo, po kakšnem ključu naj bi ta sredstva delili, predvsem zato, ker bodo naravoslovne, tehnične in medicinske fakultete najbrž prispevale levji delež sredstev. Po drugi strani družboslovne fakultete skrbi, da bodo ostale na suhem, saj bodo odbor, ki bo upravljal sklad, po načelu sorazmernosti obvladovali naravoslovci. Predlog, da bi razvojni sklad obstajal kar na članicah, je Svetlik zavrnil, češ da »so potrebna tudi skupna vlaganja«.
Rektorja sicer ob tem nekoliko skrbi predlog novega zakona o javnih financah, saj naj bi bila po novem vsa sredstva, ki vstopijo v javni zavod, javna, ne glede na njihov izvor, presežke pa naj bi upravljalo resorno ministrstvo. Če javni zavod ne bi nujno potreboval vlaganj, bi šel tako presežek lahko tudi v proračun.
Vodstva fakultet morajo do sredine aprila pripraviti še seznam dejavnosti, ki jih opravljajo njeni zaposleni in ki jih ti zaradi konkurenčne klavzule zunaj univerze lahko opravljajo samo s pisnim soglasjem.
