Z besedami, da je čas za »zaprtje tega zgodovinskega poglavja«, je ameriški predsednik Barack Obama včeraj pozval kongres, naj se mu pridruži v naporih za zaprtje zloglasnega zapora na Guantanamu do konca njegovega predsedniškega mandata. Bela hiša je kongresu poslala dolgo pričakovani načrt, s katerim bi iz zapora na Kubi po več kot štirinajstih letih premestili preostalih 91 zapornikov, nekatere na ameriška tla, ter zaprli objekt, ki »slabi našo nacionalno varnost in ki ga teroristi uporabljajo v propagandi za novačenje borcev«, kot je dejal Obama.
56 vprašljivih
Bela hiša načrtuje, da bo v prihodnjih mesecih v tujino premestila še 35 zapornikov, za katere je posebna komisija to odobrila. Od preostalih 56 jih je deset v sodnem postopku pred vojaškimi komisijami, 46 pa je takšnih, ki jih glede na oceno tveganja vsaj za zdaj ni mogoče izpustiti, prav tako pa jim za zdaj nočejo soditi, domnevno zaradi sporno pridobljenih dokazov. Teh 56 bi verjetno preselili na ameriška tla v zapore, ki bi jih bilo treba prilagoditi varnostnim zahtevam. Načrt lokacij ne omenja. Je pa obrambno ministrstvo lani pregledalo trinajst mogočih, med njimi vojaška zapora v Kansasu in Južni Karolini ter zvezni zapor v Koloradu.
Obama, ki je predstavitev načrta pospremil s krajšo izjavo, je dejal, da se Američani nimajo česa bati, saj v njihovih zaporih ždijo tako nevarne osebe, kot so moški, ki je leta 2009 skušal razstreliti letalo na poti v Detroit, moški, ki je na newyorškem Times Squaru leta 2010 parkiral avtomobil, poln eksploziva, in obsojeni napadalec z bostonskega maratona leta 2013. Obama je tudi dejal, da je zapor na Guantanamu izredno drag – lani je stal 445 milijonov dolarjev – in da bi z zaprtjem prihranili vsaj 85 milijonov dolarjev na leto.
Še en predsedniški odlok?
Ti argumenti niso novi, prav tako ne odgovor republikancev. »Premeščanje priprtih zaradi terorizma na ameriška tla je in bo ostalo nezakonito. Naše nacionalne varnosti ne bomo ogrozili zaradi predvolilne obljube,« je sporočil predsednik predstavniškega doma, republikanec Paul Ryan. Obama je zaprtje Guantanama obljubil med predvolilno tekmo leta 2008 in drugi dan predsedovanja podpisal odlok o zaprtju v roku enega leta. Vse odkar tega roka ni izpolnil, si prizadeva, da bi obljubo izpolnil vsaj do konca mandata januarja prihodnje leto. V času njegove vlade se je število zapornikov zmanjšalo za 147. A zaprtje so mu dokončno onemogočili republikanci, ki so leta 2011 z zakonom prepovedali porabo proračunskega denarja za premeščanje tamkajšnjih zapornikov na ameriška tla.
Letos je volilno leto in dogovor bo v dodatno razgretem političnem ozračju še manj verjeten. Zgovorne so besede republikanskega senatorja Johna McCaina, ki je načeloma podpiral zaprtje Guantanama in celo sodeloval z vlado. Načrt, ki ga je pripravilo ministrstvo za obrambo, je označil za »površno naštevanje možnosti, ne pa verodostojen načrt za zaprtje Guantanama«.
Ob tako očitnem nestrinjanju je zato mogoč drugačen scenarij: da bo Obama kot že nekajkrat pri večjih odločitvah tudi za zaprtje Guantanama posegel po predsedniškem odloku. Ameriški mediji so v preteklosti že poročali, da Bela hiša te možnosti ne izključuje. Takšna poteza bi se verjetno končala s sporom na sodišču o tem, ali je Obama presegel ustavna pooblastila.
