Zaradi razrešitve vprašanja, kdo je odgovoren za poškodbe na cerkvi Svete Trojice, ki so nastale v času gradnje parkirne hiše pod Kongresnim trgom, bo sodišče imenovalo sodnega izvedenca. Ta bo po besedah odvetnice Uršulinskega samostana Ljubljana Maje Potočnik ugotovil, ali je za nastale poškodbe kriva Mestna občina Ljubljana, ker je do napak, ki so botrovale poškodbam, prišlo že v fazi projektiranja, ali pa odgovornost leži na Gradisu skupini G, ki je po naročilu občine gradil omenjeno garažno hišo le streljaj od cerkve, ki je zaščitena kot državni spomenik.

Doslej niti evra

»Ko bo znano, kdo je odgovoren, se bomo odločili, proti komu konkretno nadaljujemo tožbo,« je povedala Potočnikova, ki v imenu uršulink poskuša iztožiti nekaj več kot 130.000 evrov za plačilo zgolj tistih poškodb, ki so posledica gradnje podzemne parkirne hiše. Spomnimo, Uršulinski samostan Ljubljana je že v času gradnje parkirne hiše opozoril, da v cerkvi in tudi samostanu nastajajo razpoke oziroma se obstoječe razpoke večajo. Ljubljanski župan Zoran Janković je leta 2009 zagotovil, da bo stroške popravila morebitnih poškodb, ki so posledica gradnje pod Kongresnim trgom, poplačala občina s svojim izvajalcem, družbo Gradis skupina G.

Čeprav je ZMRK po pregledu poškodb ugotovil, da so nekatere poškodbe zagotovo nastale zaradi občinskega projekta, uršulinski samostan ni prejel niti evra za popravilo. Ko smo na občini vprašali, zakaj niso storili, kot je Janković pred leti zagotavljal, so odgovorili le, da v zvezi s tem še vedno poteka sodni postopek.

Kaj bo z garažo pod tržnico?

Dogodki na Kongresnem trgu pa so bili očitno dragocen nauk za Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kako v bodoče zavarovati stavbne kulturne spomenike. Ker občina želi pod osrednjo tržnico zgraditi še eno podzemno garažo, v okolici pa so spomeniško zavarovane stavbe (kot so semenišče, župnišče in stolnica), zavod za varstvo kulturne dediščine od občine zahteva, da preuči statično stanje okoliških stavb, preden začne izkop na tržnici. Tiste, ki ne bodo v dobri kondiciji, pa bo občina morala celo pred začetkom gradnje ustrezno utrditi.

To je bil le eden izmed pogojev zavoda, ki si je med drugim pustil odprta vrata, da lahko gradnjo parkirne hiše ustavi, če se izkaže, da so arheološki ostanki nekdanjega samostana dobro ohranjeni. A to pomeni, da dokler arheologi ne bodo preučili ostankov pod tržnico, občina ne bo z gotovostjo vedela, ali je gradnja parkirne hiše dejansko mogoča. Kljub temu pa na službi za razvojne projekte in investicije gradnje parkirne hiše pod tržnico ne ocenjujejo kot tvegan projekt. »Na podlagi že opravljenih raziskav je dokaj natančno ocenjeno, kaj je pod tržnico. Vprašanje je samo, kako dobro so ti ostanki dejansko ohranjeni,« so pojasnili na občinskem oddelku in ta projekt primerjali z gradnjo parkirnih hiš Kozolec in Kongresni trg, kjer je bila gradnja prav tako predvidena na arheološkem najdišču.