Najbolj pričakovana novica v preteklem tednu je bila objava sklepne predloge za odločitev o vprašanjih, ki jih je glede razlastitev pri reševanju slovenskih bank na sodišče EU v Luksemburgu naslovilo ustavno sodišče. V Sloveniji je izbris zaradi izvedenih ukrepov za sanacijo bank utrpelo blizu 100.000 imetnikov delnic in 2000 lastnikov podrejenih obveznic s 600 milijonov evrov premoženja ter okoli 500.000 državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, DZU in zavarovalnicah. Razlaščenci so takoj po izvedenih ukrepih konec leta 2013 vložili zahteve za začasno zadržanje izvajanja noveliranih določil zakona o bančništvu, a je ustavno sodišče predlog zavrnilo, saj naj bi lahko zadržanje povzročilo večje pretrese v finančnem sistemu, to pa je pomembnejši argument kot škodljive posledice izbrisa. Prispevek lastnikov in upnikov k delitvi bremena reševanja bank se po razumevanju Banke Slovenije v postopkih odobritve državne pomoči lahko zahteva kot obvezen pogoj, razen v izjemnih primerih, ko bi uveljavljanje zahteve kršilo temeljne pravice ali pa bi se zaradi uveljavljanja te zahteve ogrozila finančna stabilnost.
Generalni pravobranilec sodišča EU je v objavljenih sklepnih predlogih zapisal, da bruseljske smernice o državni pomoči bankam niso zavezujoče. Po njegovi oceni je ustavno sodišče tisto, ki mora presoditi o sorazmernosti in skladnosti izvedenih ukrepov Slovenije z načelom upravičenih pričakovanj in pravico do zasebne lastnine. Odločitev ustavnega sodišča lahko pričakujemo enkrat do konca leta, od nje pa bo odvisno, kako se bodo nadaljevali postopki v sporu med državnimi akterji in razlaščenci.