»Objekt nedvomno ni značilna kataloška montažna hiša, saj smo hoteli oblikovati dom, ki bi ustrezal sodobnemu uporabniku ter sledil tlorisni funkcionalnosti in sodobnemu videzu, obenem pa bi bil primerno umeščen v krajino,« so zapisali arhitekti Edvard Blažko, Marko Volk, Nina Tešanović in Samo Radinja.
Interpretacija tradicionalne arhitekture
Zasnovo hiše z uporabno površino 230 kvadratnih metrov predstavljajo trije prostorski volumni, postavljeni v trikotno kompozicijo, ki jo deloma nadkriva daljša lamela zgornjega nadstropja. Medtem ko je dinamična oblika pritličja pokrita z ravno streho, je zgornje nadstropje zaključeno z dvokapno streho kot interpretacija tradicionalne stanovanjske arhitekture, ki prevladuje v okolici.
Prostorno in razgibano pritličje
Ob vstopu v odprto ter prostorno in razgibano oblikovano pritličje se postopoma odkrivajo prijetni in intimni ambienti bivalnih prostorov. Dnevna soba ter jedilnica ponujata največ naravne svetlobe skozi velike steklene površine, ki odpirajo notranjost proti urejenim zunanjim površinam. Večje stopnišče nas vodi v zgornje spalne prostore, kjer so glavna spalnica z lastno garderobo in kopalnico ter dve otroški sobi z manjšo kopalnico.
Les kot osnovni konstrukcijski element
Kljub dinamični obliki pritličja je fasada le-tega minimalno razgibana – je kombinacija svetlih čistih površin z velikimi zasteklitvami. Fasada preprosto oblikovanega zgornjega nadstropja pa je bolj drzno zasnovana s kompozicijo temnih barvnih odtenkov in tekstur z naravnimi odtenki lesa. Les namenoma nastopa kot osnovni konstrukcijski element in hkrati dopolnjuje fasado in stavbno pohištvo, prevladuje pa tudi v notranjosti.
Vir: ww.archdaily.com
