Žal je zelo velika, saj večina strani nima nekih resnih omejitev dostopa. Problem je tudi v količini teh neprimernih vsebin. Internet je kot čebula: več plasti ko odkriješ, hujše stvari lahko najdeš. Na koncu lahko prideš celo do tako imenovanega dark weba oziroma črnega interneta, kjer lahko najdeš veliko neprimernih vsebin, kot so na primer »neprimerna« pornografija, terorizem, orožje, kriminal in prostitucija. Ocenjujejo, da naj bi bil črni internet tudi do stokrat večji od interneta, kot ga pozna in uporablja večina od nas.
Kaj lahko starši naredijo, da bi otrokom preprečili dostop do neprimernih vsebin na internetu?Obstajajo določeni programi in blokade, ki preprečijo dostop do takšnih strani, a tudi ti niso 100-odstotno učinkoviti, saj je veliko strani s pornografijo označenih drugače, recimo kot strani z igricami. Ne smemo pa pozabiti, da nastavljanje takšnih programov zahteva določeno znanje informatike, ki ga pa večina staršev nima. Po mojem mnenju je najučinkovitejši način pogovor z otroki, da jim starši pojasnijo, kaj je primerno in kaj ni.
Lahko šola naredi kaj, da bi mladostnike bolj pripravila na nevarni svet interneta?Seveda, šola bi lahko veliko naredila. Morala bi mladostnike naučiti, da je tehnologija sestavni del današnjega sveta, ne pa nekaj, čemur se moramo ves čas prilagajati. Vzemimo za primer snapchat. Lahko bi ga uporabljali pri predmetih, kot sta geografija in biologija, za fotografiranje stvari v naravi, ali pa pri likovni vzgoji, kjer bi lahko z njim obdelovali fotografije. Tako bi uporaba interneta za mladostnike postala podobna hoji po pločniku, ki jo počnemo ves čas, a se podzavestno zavedamo nevarnosti, zato ne hodimo sredi ceste.
Kako je z oglasi in povezavami, ki nas preusmerijo na stran z neprimerno vsebino, čeprav tega nočemo?Tega je v zadnjem času vedno več. Google ima zaposlenih okoli tisoč ljudi, ki vsak dan preverjajo oglase. Na leto naj bi zavrnili več kot 700 milijonov neprimernih in lažnih oglasov. Sicer obstajajo določena pravila za spletne oglase, a je v Sloveniji problem, da nad tem ni nekega močnega in stalnega nadzora.
So mladostniki pogosto žrtve spletnega nadlegovanja?Največji problem je, da se mladostniki na spletu počutijo preveč varne in nedotakljive. V zadnjem času je denimo zelo popularno družbeno omrežje snapchat, ki ga mladi s pridom uporabljajo. Vsebine, ki se največkrat pošiljajo v obliki tako imenovanih snapov (posnetkov, op. p.), so vsebine, povezane z vsem, kar se otrokom in mladostnikom dogaja v življenju. Ravno zaradi navideznega občutka varnosti, ki ga ponuja aplikacija (saj po največ 10 sekundah slika izgine – vsaj tako večina misli) in navidezne anonimnosti (saj sem v svoji sobi, pri prijatelju, v knjižnici ...), povzroči, da so bistveno drznejši kot sicer v realnem življenju. Snapi tako nemalokrat vključujejo pomanjkljivo oblečene slike tako fantov kot deklet v provokativnih pozah zapeljevanja ali napeljevanja k določenim spolnim dejanjem...
Najstniki se ne zavedajo, da v tistem trenutku, ko vsebino (sliko, tekst, video) postavijo v digitalni svet, nad njo popolnoma izgubijo nadzor. Niti se ne zavedajo, da ko je enkrat vsebina na spletu, tam tudi ostane za vedno. To je za njih, v njihovem starostnem obdobju, nemalokrat popolnoma »nerazumljivo«. Naša predavanja so zato podkrepljena s primeri iz slovenskega prostora in na mlade pogosto delujejo kot šok terapija in postavitev na realna tla. Ocenjuje se namreč, da naj bi mladostniki le v okoli 10 odstotkih primerov takšnih nadlegovanj to prijavili policiji, zato zadeve ostanejo nerešene in se lahko vlečejo še zelo dolgo.
