Na ministrstvu za notranje zadeve z uvedbo paralizatorjev očitno mislijo resno, saj je to ena od novosti, ki jih prinaša predlog sprememb in dopolnitev zakona o nalogah in pooblastilih policije. Pobuda ima sicer že dolgo brado, saj se je prvič pojavila že leta 2002, a je bilo po besedah sogovornikov nasprotovanje strokovne in laične javnosti takrat premočno. Znova je oživela lani poleti, minuli teden pa se je konkreten predlog sprememb zakona, ki vključuje tudi paralizatorje, pojavil na spletni strani policije. Za predloge in pripombe je čas do 15. marca.
Ključni razlog, ki so ga na policiji in ministrstvu navajali že pred desetletjem, je »delna praznina med uporabo palice in strelnega orožja«. Policisti naj ne bi imeli ustreznega prisilnega sredstva, s katerim bi lahko »z varne razdalje in učinkovito« obvladali osebo, ki bi bila lahko nevarna sebi, policistom ali drugim. Posebno težavo jim predstavljajo ljudje, ki so zaradi duševnih motenj, vpliva psihoaktivnih snovi ali pa hudega stresa neobčutljivi za bolečino, hkrati pa zelo močni, saj nanje uporaba milejših sredstev, denimo plinskega razpršilca, pogosto ne deluje. Po aktualnem predlogu zakona bi smeli policisti v takšnih primerih torej uporabiti električni paralizator.
Grob poseg v človekove pravice
Blaž Kovač iz nevladne organizacije Amnesty International pravi, da jim pravne analize novega predloga še ni uspelo pripraviti, da pa bodo to zagotovo naredili do predvidenega roka. V organizaciji so sicer že jeseni opozorili, da uporaba paralizatorja, ki pri človeku preobremeni živčni sistem in ga s tem povsem onesposobi, lahko grobo poseže v pravico do telesne celovitosti, do osebnega dostojanstva, osebne svobode, potencialno pa tudi v prepoved mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ter v pravico do življenja. Nevladniki se bojijo tudi zlorab, saj gre za prenosljive naprave, ki jih ni težko uporabljati, povzročajo pa zelo hude bolečine, ne da bi pustili vidne znake uporabe. Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nehumanega oziroma ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (CPT) je že leta 2010 opozoril, da so v preteklosti preučevali primere zlorab, ko je bil paralizator uporabljen na pridržanih ali priprtih osebah, ki niso predstavljale grožnje.
Do uvedbe električnih paralizatorjev so zelo zadržani tudi v uradu varuha človekovih pravic, kjer so prepričani, da bi morali uporabo električnega paralizatorja kar najbolj približati pogojem, predpisanim za uporabo strelnega orožja. Pri Amnesty International dodajajo, da bi morali takšna pooblastila podeliti kvečjemu specializiranim oddelkom policije, nikakor pa ne vsem.
Napadov na policiste vse več
Višji policijski inšpektor Adil Huselja z več kot tridesetimi leti delovnih izkušenj, ki zdaj dela kot sindikalist, v uvajanju takšnega prisilnega sredstva vidi več koristi kot škode. »Možnost zlorab seveda vedno obstaja, a tudi v tem primeru bo uporaba strogo nadzorovana, kot je to pri vseh prisilnih sredstvih.« Huselja ob tem pojasnjuje, da se je število napadov na policiste v zadnjih letih zelo povečalo, s tem pa tudi uporaba prisilnih sredstev. »Poklic policista je razvrednoten, odnos ljudi odklonilen, merila za vstop v policijske vrste pa se znižujejo. Tisti, ki denimo obvladajo borilne veščine, se raje odločajo za druge poklice oziroma dejavnosti. Zato se želi policiste dodatno okrepiti, da bodo lažje odvrnili napad oziroma obvladali napadalce,« pojasnjuje sindikalist.
Opozarja pa, da zgolj širjenje seznama prisilnih sredstev ne more nadomestiti ukrepov, ki bi zares opolnomočili policiste – kakovostnega sistema izobraževanja, kadrovanja in usposabljanja ter zagotavljanja primerne opremljenosti.
