Država naj gradnjo drugega tira naloži Družbi za avtoceste Republike Slovenije (Dars). Dars naj se za naložbo zadolži, poroštvo za zadolževanje naj mu da država. Vstop zasebnega partnerja, ki bi zgradil drugi tir in ga nato oddal v najem državi, je najslabša možnost, saj bi s tem vrednost drugega tira še enkrat preplačali. To je pokazala študija treh ekonomistov z Jožetom P. Damijanom na čelu. V njej so preverjali različne možnosti financiranja drugega tira in opozorili na tveganja, če drugega tira nikoli ne zgradimo. Študija je bila osnova za včerajšnjo peturno razpravo poslancev, ministrov, predstavnikov gospodarstva in zaposlenih v logistiki.
Ne javni denar in ne Dars
Državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja je najprej študijo označil za »dobro plačano« študijo, za katero je bilo naročeno, kako naj se konča. Obregnil se je tudi ob njene metodološke napake, nato pa skupaj z ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem jasno poudaril, da drugega tira iz javne malhe ne bo. »Javnofinančne omejitve nam narekujejo alternativni model financiranja,« je pojasnil Dragonja. Prav tako meni, da Dars ni pravi odgovor na to, kdo naj prevzame gradnjo drugega tira. Ob novem zadolževanju za drugi tir obstaja velika verjetnost, da bi se Darsov dolg prekategoriziral v javnega in tako občutno povečal slovensko zadolženost. Rešitev zato vidi v ustanovitvi novega projektnega podjetja, v katerem bi država imela manjšinski delež. Zanika pa, da bi to pomenilo tudi privatizacijo železnic in Luke Koper.
Štirje koraki do prve lopate
Do začetka gradnje drugega tira bi lahko prišli v štirih etapah. Najprej z ustanovitvijo omenjenega projektnega podjetja, ki bi pripravilo vlogo za gradbeno dovoljenje. V prihodnjih dveh letih naj bi država za drugi tir namenila 200 milijonov evrov. Med preostalimi vlagatelji Gašperšič omenja tudi druge sosednje države, ki so vezane na slovensko pristanišče. Med njimi je izpostavil Madžarsko, ki je Sloveniji že ponudila možnost najetja posojila. S Češkega so tudi dobili pismo podpore, prav danes naj bi se minister na to temo srečal z avstrijskimi kolegi. V tretji etapi sledi pridobivanje kreditov oziroma nepovratnih sredstev, v četrti pa bi na razpisih izvajalcem oddali dela. »Sistem financiranja je zapleten, a izvedljiv,« je prepričan Dragonja.
Misija nedokončano
Mladen Jovičič, predsednik sindikata žerjavistov, je prepričan, da je tako zastavljen projekt »misija nemogoče oziroma misija nedokončano«. Z besedami, naj ne mešetarijo z Luko Koper in naj je ne spreminjajo ne lastniško in ne organizacijsko, pa zavrača državni predlog, da bi drugi tir gradilo projektno podjetje in da bi v luki po vzoru nekaterih drugih držav uvedli pristaniško upravo. »Luka Koper dela dobro in je najhitreje rastoča luka v Evropi. Zakaj bi to rušili?« se sprašuje Jovičič. S projektnim podjetjem pa težav nimajo v slovenski zvezi sindikatov Alternativa, ki združuje prometno stroko. »To pomeni, da se bo z drugim tirom končno nekdo začel ukvarjati poklicno,« meni predsednik sindikata Zdenko Lorber.
