V zadnjih desetih dneh je namreč Slovenija stopila – globoko v prihodnost.
Premierju Miru Cerarju je včeraj, ko je govoril o »svojih« uspehih na grško-makedonski meji, kjer je osebno predlagal uvedbo strogega režima, z jezika zdrsnila besedna zveza »druga linija«. Ni rekel »obrambna linija«, a je prav to odzvanjalo po vladni dvorani. Obrambnih linij je več. Prva linija je Turčija, druga sta Grčija in Makedonija, potem pa so še vmes, preden se begunci prebijejo do pete v Sloveniji. Premier Cerar v sodelovanju z evropskimi in južnoslovanskimi voditelji na vseh teh linijah spodbuja tako strogo selekcijo ljudi, da se do Hrvaške in Slovenije pripelje komaj še kakšen vlak. Na tistih, ki le prispejo, pa ni več po tisoč, ampak le še po šeststo beguncev. Po novem skozi obrambne linije ne spuščajo več Afganistancev, zavračajo pa celo Sirce, ki so bili še do včeraj najranljivejši med ranljivimi. Ironično se Sircem zdaj dogaja to, kar se je pred nekaj meseci dogajalo Afričanom, denimo Eritrejcem. Ti so bili še junija lani najvišje na evropski begunski prioritetni lestvici. Od jeseni pa turške in evropske policije črnce brcajo nazaj v morje. Zdaj pa tudi Sirce zavračajo – če ob registraciji narobe povedo, zakaj so na begu (saj res, zakaj že!?), če ne vedo imena kakšnega sirskega praznika (pazite: nekoč vas lahko razlika med »vsi sveti« in »dan mrtvih« drago stane!) ali če njihov arabski naglas ne ustreza temu, kar si prevajalci predstavljajo kot tipično sirsko intonacijo. V fašističnih režimih je najbolj fascinantno, da skušajo še najbolj nečloveški ukrep prikazati kot nekakšno osnovnošolsko kontrolko, redovalnico, do potankosti reguliran, tako rekoč »pravni« red.
V Sloveniji ni smiselno protestirati proti beguncem, je včeraj dejal premier Miro Cerar. Premier ima seveda prav, ni pa povedal, zakaj. Smiselno ni zato, ker v Sloveniji skorajda ni beguncev, »obrambne linije« od Turčije naprej pa so zdaj že tako okrepljene, da jih tudi ne bo. Na svoji, zadnji liniji se je zdaj Slovenija znebila še zadnjega »šibkega člena« – urada Združenih narodov za begunce (UNHCR). Ta je do minulega tedna še smel nadzirati postopke v Dobovi, zdaj pa so jih vrgli ven. Begunce, ki po tem, ko so padli na »nenapovedanem preverjanju znanja«, ne smejo naprej v Avstrijo, pa so policisti ločili tudi od humanitarnih delavcev. Poslej je edini komandant kampa policija, ki naredi vse za to, da ne bi slučajno kdo v Sloveniji zaprosil za azil. Če že zaprosi, pa ga policija »ne sliši«.
Cerar je včeraj trikrat poudaril, da Slovenija deluje v skladu s pravom. Vprašanje, kaj so o delovanju svojih režimov vedeli zgodovinski režimski voditelji, je priljubljeno v vseh spektrih politične mavrice. Kaj pa o režimu na mejah ve profesor prava Miro Cerar?
