Potem ko so morali lani zaradi povišanih vrednosti svinca v tleh zapreti in prenoviti otroško igrišče enote Hiša pri ladji Viških vrtcev, so rezultati meritev iz zadnjega kroga pregledovanja tal na otroških igriščih v ljubljanskih javnih vrtcih prejšnji mesec pokazali še en problematični primer. Tokrat so skrb vzbudile koncentracije živega srebra na igrišču enote Palček vrtca Najdihojca. Že v zgornjem sloju tal je vrednost živega srebra presegla kritično vrednost, najbolj pa ta primer izstopa zato, ker so se rdeče številke pojavile na že prenovljenem delu igrišča za prvo starostno skupino.

Da bi identificirali izvor živega srebra in ugotovili obseg onesnaženja, so strokovnjaki z ljubljanske biotehniške fakultete konec januarja nemudoma vzeli nove vzorce in opravili dodatne meritve. Povezali so se tudi z Inštitutom Jožefa Stefana, kjer so v specializiranem laboratoriju za analize živega srebra ugotovili, da so vrednosti te težke kovine v dodatnih vzorcih zelo različne – komaj opazne pa tudi petkrat večje od kritične vrednosti –, glede izvora onesnaženja pa so potrdili, da je to zemljina, ki so jo uporabili za ureditev brežine med teraso vrtca in igrali.

Vir še ni popolnoma znan

Onesnaženi del predstavlja le četrtino prenovljenega dela igrišča, vseeno pa je bilo treba odgovoriti tudi na pomembno vprašanje, kakšen vpliv je imela kontaminirana zemlja na zdravje otrok. Na Inštitutu Jožefa Stefana so zato opravili temeljite analize vzorcev, ki so pokazale, da so bile koncentracije metil živega srebra, ki je v tej obliki najnevarnejši z vidika zastrupitve, zelo majhne. »Na osnovi teh ugotovitev in dejstva, da je bila onesnažena zemljina pri rekultivaciji prekrita s travno preprogo, je Nacionalni inštitut za javno zdravje podal mnenje, da otroci zaradi prisotnosti anorganskega živega srebra v zemljini na novem delu igrišča niso bili zdravstveno ogroženi in da jih zato ni treba testirati,« je povedala Marija Fabčič, vodja občinskega oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje.

Toda kljub temu da zdravje otrok ni bilo in ni ogroženo, bo občina izvedla sanacijo tega dela igrišča med teraso in igrali, je dodala Fabčičeva. Kdaj, pa ne vedo, ker še pripravljajo sanacijski načrt. Prav tako ne vedo še nič konkretnega o odgovornosti za nastalo stanje. Izdali so nam le podatek, da je prenovo leta 2014 izvedlo podjetje Kovingrad, ki je uporabilo zemljo iz domžalske Kompostarne Humis, vendar izvor onesnažene zemljine še ni popolnoma znan. Pristojno ministrstvo naj bi pri omenjenem podjetju opravilo inšpekcijski postopek. Direktor Marjan Marinkovič se še pred seznanitvijo z rezultati dodatnih meritev ni vznemirjal, povedal pa nam je, da so na objektu vrtca potekala različna dela, od gradnje nastreška do fasadiranja, in je treba ugotovili, ali so morda delavci na površino, ki so jo zvozili in poteptali, dodali kaj zemlje.

Notranjost določili do potankosti, na zunanjost pozabili

Vsekakor so na področju otroških igrišč potrebne spremembe. Ustanovitelji vrtcev v Sloveniji precej presenetljivo glede na vsa druga merila in zahteve po zakonu niso zavezani k nadzoru tal na otroških igriščih, niti pri ustanavljanju vrtca niti kasneje. Mestna občina Ljubljana se je praktično samoiniciativno odločila za preverjanje tal na igriščih v javnih vrtcih in je trenutno edina občina v Sloveniji, ki to počne.

Da je bilo v preteklosti povsem pozabljeno na to področje, kaže tudi to, da tako za tla otroških igrišč kot za vsa druga tla velja ista splošna uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh iz leta 1996. »Z vidika varstva zdravja otrok je treba zavzeti strožje stališče,« opozarjajo na ljubljanski občini. Pristojnim ministrstvom so že predlagali sklop nujnih in potrebnih ukrepov. Zaradi njihovih prizadevanj naj bi pripravljali tudi že novo uredbo, ki bo končno otroška igrišča obravnavala kot posebno kategorijo in predpisala tudi ukrepanje v primeru preseganj.

V prestolnici so se morali v primerih ugotovljenih nepravilnosti znajti sami, pri tem pa so ugotovili še dodatne pomanjkljivosti. »V dveh primerih, kjer so koncentracije presegale kritične vrednosti, je bila zemljina pripeljana ob prenovi igrišča, kar kaže na sistemske težave in napake pri premeščanju zemljin,« je povzela Fabčičeva. Zaradi slabih izkušenj so lani ob sanacijah vrtčevskih igrišč naročili še terensko meritev zemlje ob dostavi v vrtec in izkazalo se je, da je kljub certifikatom ustrezne zemlje zelo malo.

Njihovi zaključki so, da sistem sledenja izkopanih zemljin in vhodnih substratov za umetno pripravljene zemljine ni urejen, inšpekcijski nadzor je pomanjkljiv, izvajalci gradbenih del, proizvajalci in trgovci pa slabo ozaveščeni. »Zato apeliramo na pristojno ministrstvo, da stanje prouči in ustrezno ukrepa. Prav tako svetujemo, da se pripravijo smernice za uporabo zemljin pri urejanju otroških igrišč,« je sklenila Fabičeva, ki je že večkrat izpostavila tudi, da bi morali v okviru državnega proračuna zagotoviti sredstva za monitoringe in morebitne sanacije igrišč. Ta problem namreč ni le ljubljanski, ampak vsedržavni.