Šenčurski protest odločilno poglablja protibegunsko nestrpnost

Smo pa bili med redkimi v svojih svarilih o mlačnem odzivu političnih elit, predsednika republike, predsednika vlade in strankarskih prvakov na razmah naraščajočega strahu, sovraštva in nacionalističnih strasti – s katerimi se aktivno poigrava domača desnica na čelu z Janezom Janšo v trenutku, ko begunska kriza v Evropi doživlja enega bolj dramatičnih vrhuncev. Slovenija je tu, povedano iskreno, še vedno velika zaščitena izjema: ker je dojeta kot nezanimiva, je prosilcev za azil izjemno malo, begunci državo le prečkajo in vse reakcije množic, ki smo jim priča, so zelo nesorazmerne glede na možna pričakovanja.

Šenčurski dogodek proti postavitvi begunskega centra je potrdil vse naše bojazni o manipulacijah z množicami in političnem profiterstvu: lahko bi rekli, da je slovenska vlada s svojimi nesmiselnimi ukrepi, postavljanjem bodeče žice in dodajanjem posebnih pooblastil vojski, ter retoriko pretiranih pričakovanj kar sama pospešila kolektivno histerijo, protibegunske strahove in ksenofobno nestrpnost. Prvaku SDS je po drugi strani uspelo pričakovano mobilizirati ne samo množice, k tem je dodal še ideološko agendo, opremljeno z nesprejemljivimi domobranskimi, nacionalističnimi in drugimi simboli, ki so na shodu popolnoma prevladali.

Opozoriti želimo, da smo tudi doma verjetno pred vdorom vedno intenzivnejšega radikalnega protibegunskega gibanja, ki si izmišljeno jemlje za svojo legitimnost nekakšno »skrb za naše ljudi« in ki ga neposredno podžigajo poslanci in privrženci Janševe stranke. V tej luči je treba zelo resno vzeti tudi Janševo napoved o »dvigu naroda«, češ, danes je vstala Gorenjska, jutri bo vsa Slovenija. Z njo je predsednik opozicije prevzel polno odgovornost za nastale razmere in pokazal, da mu je človeška usoda z doma pregnanih beguncev zadnja skrb.

Ne samo da želi s tem širiti mentaliteto sovražnika in se boriti proti fiktivni »protislovenski politiki«, kar je njegov izraz, prozoren manever nakazuje, da bo v letu 2016 na aktivnem podpihovanju sovraštva in pregonu protislovenstva temeljila politična strategija, kako priti na oblast. Nevarna protibegunska nestrpnost nima veliko opraviti z begunci ali skrbjo za Slovence, ampak le z osebno ambicijo in cilji, pri čemer Janša še nikoli ni posebej izbiral sredstev.