Zaradi lanske začasne ukinitve kvotnega sistema naftnega kartela OPEC, naraščajočih rezerv in upočasnjevanja globalne ekonomske aktivnosti je cena surove nafte februarja letos padla na najnižje nivoje v zadnjih dvanajstih letih. Izjemno nizka cena nafte je že začela načenjati javne finance držav, katerih javnofinančni sistem primerno temelji na izkoriščanju naravnih bogastev. Zato ne preseneča, da so se ravno na pobudo Rusije, morda največje naftne »odvisnice«, pretekli teden v Dohi srečali predstavniki Savdske Arabije, Rusije, Venezuele in Katarja, kjer so potekali pogovori o zamrznitvi proizvajalnih količin surove nafte z namenom stabilizacije in posledično okrevanja tržne cene nafte.
Kljub temu da do dogovora še ni prišlo, je sestanek po mnenju večine analitikov jasno znamenje, da trenutne razmere na naftnih trgih niso pogodu vsem vpletenim strankam in da najverjetneje cena pod 30 dolarji za sodček ni vzdržna. Nizka cena nafte je več kot očitno začela vplivati tudi na arabske proizvajalke, ki bi si lahko zaradi izjemno nizkih proizvajalnih stroškov privoščile daljše obdobje nizkih cen, saj so v zadnjem času vedno močnejše govorice, da naj bi njihovi državni kapitalski skladi mrzlično odprodajali premoženje, kupnine pa naj bi polnile luknjo v javnih financah, ki je nastala iz izpada naftnih prihodkov. Tudi če dogovora o zamrznitvi na ravni proizvodnje ne bomo videli do konca meseca, bo do neke oblike sporazuma gotovo kmalu prišlo in z njim tudi višje cene.