Gradnja nove Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK II) v križišču Zoisove in Emonske ceste je ponovno na stranskem tiru. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so pojasnili, da ta na približno 50 milijonov evrov ocenjen projekt trenutno miruje, ker zaradi krepitve javnih financ zanj v proračunu za letošnje in prihodnje leto ni predvidenega denarja. Ob tem ne gre pozabiti, da je gradnja NUK II v nacionalnem programu kulture za obdobje 2014–2017 postavljena na sam vrh prioritet.
Ministrstvo nima niti denarja, da bi biroju Bevk Perović arhitekti plačalo izdelavo celotne projektne dokumentacije, saj so povedali, da je nadaljevanje izdelave projektne dokumentacije »v celoti odvisno od zagotovljenih finančnih virov«. Velja spomniti: ministrstvo je načrtovalo, da bo za gradnjo NUK II pridobilo evropska strukturna sredstva, a nova finančna perspektiva do leta 2020 daje prednost projektom z drugih področij, zato je ta načrt padel v vodo. Uresničljivega rezervnega načrta pa na ministrstvu očitno niso pripravili. Povedali so sicer, da si za financiranje projekta »vseskozi prizadevamo pridobiti sredstva, tudi iz alternativnih virov, kot so morebitna posojila evropskih razvojnih bank«, a kot kaže, so bila vsa ta prizadevanja do zdaj brez uspeha.
Bodo spet minila desetletja?
Gradnja nove Narodne in univerzitetne knjižnice ima že dolgo brado. Prve resne pobude za gradnjo nove knjižnice so se pojavile leta 1987. Dve leti pozneje je država na javnem natečaju izbrala arhitekturno rešitev biroja Marka Mušiča. Po prvotnih načrtih bi stavba po njegovi zamisli morala stati že leta 1998, a je država šele leta 1996 podpisala prvo pogodbo z Mušičem za izdelavo projektne dokumentacije za novo knjižnico.
Po desetih letih je še vedno neuresničen projekt gradnje NUK II pod drobnogled vzelo računsko sodišče in takratno ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo okrcalo, da ni zagotavljalo pogojev za uspešno in učinkovito izvedbo projekta. Računsko sodišče je med drugim ugotovilo, da ministrstvo ni pripravilo ocene tveganj za izvedbo tega projekta in tako tudi ni imelo pripravljenih rezervnih načrtov, če bi se morebitna tveganja uresničila.
Kmalu po izdaji tega revizijskega poročila so se začele pojavljati pobude, da bi arhitekturni natečaj za NUK II morali ponoviti in najti novo, moderno arhitekturno rešitev, ker da je Mušičeva zasnova knjižnice izpred skoraj dvajsetih let zastarela. Sprva v politiki ni bilo posluha, a z zamenjavo oblasti, ko je ministrstvo za visoko šolstvo prevzel Gregor Golobič, je končno padla odločitev, da se arhitekturni natečaj ponovi. A že takrat ni bilo jasno, od kod država oziroma njeno ministrstvo namerava vzeti denar za gradnjo.
Stari NUK že zdaj desetkrat premajhen
Ob tem ne gre spregledati, da je država v vsem tem času porabila več kot 30 milijonov evrov za Narodno in univerzitetno knjižnico. V ta znesek so sicer všteti tudi obnova starega NUK in arheološke raziskave, ki jih ne bo treba plačati še enkrat. A po drugi strani je ministrstvo samo Mušičevemu biroju po podatkih računskega sodišča plačalo nekaj manj kot 1,6 milijona evrov za izdelavo projektne dokumentacije in projektantski nadzor, kar pa je bil zaradi ponovitve razpisa dejansko stran vržen denar.
Ravnateljica NUK Martina Rozman Salobir lani poleti ni skrivala težav te pomembne kulturne ustanove, ki je že prerasla obseg Plečnikove palače. V kako veliki prostorski stiski je NUK, najbolje pove podatek, da je bila Plečnikova stavba načrtovana za 270.000 knjig, po besedah Rozman-Salobirjeve pa knjižnica že sedaj šteje več kot 2,7 milijona enot različnih vrst gradiva. Ker odprtja nove knjižnice ni na vidiku, smo na ministrstvu za izobraževanje vprašali, kako bodo Narodni in univerzitetni knjižnici pomagali v vmesnem času prebroditi to izjemno stisko s prostorom. Toda odgovorili so le, da bodo ta problem reševali v sodelovanju z ministrstvom za kulturo, s katerim skupaj financirajo najem prostorov po Ljubljani za skladiščenje gradiva knjižnice.
