Ocenjevanje tveganj je eno temeljnih poslanstev Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki mu ga predpisuje tudi zakon o zdravstveni dejavnosti, a bo kljub temu za oceno, da je slovenski med navkljub uporabi nelegalnih pripravkov v čebelarstvu varen, dobil dodatno plačilo. Davkoplačevalce bo brez DDV stala 8269 evrov. Pri upravi za varno hrano in kmetijskem ministrstvu so nam pojasnili, da dodatno plačilo zato, ker so pri pripravi ocene tveganja za med sodelovali tudi strokovnjaki, ki niso zaposleni na inštitutu.
Grehe čebelarjev plačujemo vsi potrošniki
Resnici na ljubo ocena tveganja za med ne bi bila potrebna, če ne bi nekateri čebelarji grešili z uporabo ilegalnih pripravkov za zatiranje varoj, ki so vsebovali tudi prepovedane kemikalije. Zakaj torej tega finančnega bremena ne prevzamejo čebelarji, ki jim je uprava dokazala, da so kršili predpise in s tem potencialno ogrožali zdravje uživalcev medu? Seznam prvih desetih čebelarjev, ki so jim dokazali, da so prejemali Debevčeve poštne pošiljke in da so v svojih čebelnjakih uporabljali nedovoljene pripravke, je uprava objavila, a jim kljub temu ne bo naprtila plačila stroškov ocene tveganja. »Pri nobeni stranki v postopkih, ki smo jih začeli po uradni dolžnosti, nismo ukrepali na podlagi ocene tveganja, ki jo je izdelal Nacionalni inštitut za javno zdravje, zato stroškov ocene tveganja ne moremo zaračunati čebelarjem,« navajajo.
Inšpektorji za varno hrano so lani avgusta po razkritju ilegalnega laboratorija za proizvodnjo »zdravil« v Čebelarstvu Debevec obiskali dvajset čebelarjev, za katere so imeli dokaze, da so prejemali Debevčeve poštne pošiljke. Ugotovili so, da so nekateri med njimi poleg spornih Debevčevih palčk za zatiranje varoje uporabljali tudi druge nelegalne pripravke. Pri nekaterih so v vzorcih medu odkrili ostanke amitraza, vendar pod mejno vrednostjo, pri nekaterih pa v vosku ostanke prepovedanega strupa klorfenvinfos. Prekrškovni postopki zoper te čebelarje še potekajo, zagrožene kazni za njihove grehe pa so zelo skromne, četudi bi lahko s svojim ravnanjem ogrozili zdravje ljudi in živali. Kazen za dokazano uporabo prepovedane ali nedovoljene kemikalije je od 125 do 417 evrov, enaka je tudi za uporabo neregistriranih pripravkov ali za nepravilno vodenje dnevnika veterinarskih posegov.
Varnost propolisa je še neznanka
Ob izbruhu medene afere so pristojni iz čebelarske zveze, kmetijskega ministrstva in uprave za varno hrano vztrajno ponavljali, da so vsi slovenski čebelji proizvodi varni, in se pri tem opirali tudi na rezultate internih kontrol, ki jih denarno podpirata evropski in slovenski proračun. Ker ti rezultati niso bili nikjer javno objavljeni, čeprav so podprti z javnim denarjem, smo nedavno kmetijsko ministrstvo in čebelarsko zvezo prosili zanje. Ko jih je ministrstvo naposled objavilo na svoji spletni strani, pa se je izkazalo, da le niso tako brezmadežni, kot so nas prepričevali odgovorni.
Analize, avgusta 2014 opravljene v velenjskem laboratoriju Erico, so namreč potrdile precejšnje ostanke kemikalij amitraz in kumafos v propolisu. A ker Evropska unija nima določenih mejnih vrednosti za te kemikalije v propolisu, strokovnjaki niso povsem prepričani, ali je to živilo varno ali ne. Zato je kmetijski minister Dejan Židan z enoinpolletno zamudo naročil tudi oceno tveganja za propolis, čeprav hkrati trdi, da so v interni kontroli analizirali star propolis iz panjev, ki kot tak nikoli ne zaide v prehransko verigo. Čemu potem ocenjevanje tveganja?
