Od včerajšnje osme ure na mejnem prehodu Šentilj velja nov režim prehajanja meje za begunce. Zaradi uvedenih dnevnih kvot beguncev, ki jih Avstrija namerava prepustiti naprej v Nemčijo, in kvot za sprejem prosilcev za azil na slovenski strani meje včeraj ni prihajalo do zastojev. Dotok beguncev je bil namreč izjemno majhen. A če število beguncev na slovensko-avstrijski meji včeraj ni povzročalo preglavic slovenskim oblastem, je zanje nov skrb vzbujajoč signal ponovno prišel z Dunaja. Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl - Leitner je namreč napovedala, da bo Avstrija v kratkem verjetno še znižala dnevno kvoto prosilcev za azil, ki jih je pripravljena sprejeti. Ta je za zdaj 80 oseb, kar je pod večmesečnim povprečjem lanskega leta, ko je v Avstriji za azil zaprosilo od 90 do 220 beguncev na dan. Novo napovedano znižano kvoto namerava Avstrija uskladiti s Slovenijo in drugimi državami na balkanski migracijski poti.
Kaj se bo dogajalo na meji med Grčijo in Makedonijo?
Ključno za to pot bo dogajanje na makedonsko-grški meji, ki je že de facto postala »druga obrambna linija Evrope«. Makedonska vlada je po naših informacijah že napovedala, da bodo omejili število beguncev, ki bodo dnevno lahko vstopili v državo in nadaljevali pot v EU. Dnevne kvote bodo usklajevali z avstrijskimi oblastmi, kar pomeni, da bodo čez mejo dovolili toliko ljudem, kolikor jih bo Avstrija potrdila. V ta namen naj bi se na makedonsko-grško mejo napotilo sedem avstrijskih policistov, ki bodo zadolženi posebej za to usklajevanje.
Ob vstopu v državo bo makedonska policija vsem izdala biometrični dokument, ki bo veljaven v vseh državah na tako imenovani balkanski poti. Gre za implementacijo ukrepa, ki ga je na obisku v Skopju pred nekaj tedni predlagal generalni direktor slovenske policije Marjan Fank in ki naj bi občutno olajšal delo vsem organom na migracijski poti. Nov dokument naj bi vseboval vse identifikacijske podatke in poseben pečat, ki naj bi preprečeval ponarejanje in zlorabe. Dogovor o novih ukrepih naj bi sklenili na četrtkovem sestanku v Zagrebu, kjer so se sestali šefi policij Makedonije, Srbije, Hrvaške, Slovenije in Avstrije. Vendar so na slovenski policiji omenjene nove ukrepe zanikali.
Vrh EU brez prelomnih odločitev
V odsotnosti evropske begunske politike države tako še naprej sprejemajo nacionalne ukrepe. Madžarska je denimo brez podrobnejših pojasnil napovedala 30-dnevno zaprtje treh železniških mejnih prehodov s Hrvaško. Srbski zunanji minister Ivica Dačić je omenil možnost, da bi tudi Srbija lahko že v začetku marca zaprla mejo z Makedonijo za prehajanje migrantov, če bi »zapornice spustila Avstrija«.
Vrh Evropske unije se namreč glede begunskega vprašanja ni končal s kakšnimi novimi prelomnimi odločitvami. Voditelji so zgolj potrdili svojo zavezo, da 140.000 beguncev iz Italije in Grčije preselijo po Evropski uniji v skladu s kvotnim sistemom, za katerega so se dogovorili že pred pol leta, a so doslej z njim preselili zgolj 500 beguncev. Prav tako so evropski voditelji vnovič podprli akcijski načrt EU s Turčijo za zajezitev migracij, s čimer so dali vedeti, da ta ostaja temeljni načrt, s katerim bi se število migracij v Evropsko unijo utegnilo zmanjšati. Poseben izredni vrh EU, namenjen migracijam, bo v Bruslju potekal v začetku marca, predvidoma se ga bo udeležil tudi turški premier Ahmet Davutoglu, ki je tokratno udeležbo na bruseljskih srečanjih v zadnjem trenutku odpovedal zaradi terorističnega napada v Ankari.
Povišani toni in grožnje
Sicer pa so zaradi begunske krize na srečanju v Bruslju evropski voditelji na trenutke govorili kar s povišanimi glasovi in izrekali grožnje. Italijanski premier Matteo Renzi je denimo ponovil grožnjo avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna z minulih evropskih svetov, da bi morali vzhodnoevropskim državam zmanjšati finančna sredstva iz evropskih razvojnih skladov, če ne bi bili pripravljeni sprejeti beguncev. Glas je povzdignil tudi grški premier Aleksis Cipras, ki je podporo reformnim predlogom za Veliko Britanijo povezoval s tem, da ostanejo grške meje odprte in bo Grčiji izplačana naslednja tranša finančne pomoči.
Ost Ciprasove kritike je bila posredno uperjena tudi v slovenskega premierja Mira Cerarja, Avstrijo, Hrvaško, Srbijo, Makedonijo in višegrajsko četverico, ki s profiliranjem beguncev na makedonsko-grški meji in načrti za popolno zaprtje te meje za prehajanje beguncev utegnejo v Grčiji povzročiti novo humanitarno krizo. Premier Cerar je dejal, da se mu takšno povezovanje ne zdi primerno.
Barbara Smajila, Aleš Gaube
