Včeraj ponoči sprejet kompromis izpolnjuje želje Velike Britanije in ji omogoča omejitev socialnih pravic priseljencev iz drugih držav članic EU, a največ za sedem let. Prav tako dogovor vsebuje zagotovilo, da britanskim davkoplačevalcem ne bo treba reševati drugih držav EU pred morebitnim bankrotom. Ob tem vsebuje dogovor tudi zaščito britanskega funta in potrditev, da evro ni edina valuta v EU, ter ukrepe, da območje evra ne bo moglo spodkopavati enotnega trga EU.
Prelaganje dogovora z zajtrka na večerjo
Prvotni načrt predsednika evropskega sveta Donalda Tuska je bil optimističen: voditelji članic EU bodo v četrtek ponoči in včeraj zjutraj v dvostranskih pogovorih premostili preostale razlike o britanskih zahtevah po reformi EU, potem pa bodo končno besedilo potrdili na skupnem angleškem zajtrku. Vrh EU bi se tako končal včeraj okoli opoldneva in britanski premier David Cameron bi lahko brž odhitel domov na sejo vlade predstavit, kaj je v Bruslju dosegel, in morda že tudi napovedat datum referenduma o britanskem članstvu v EU. Ta bo predvidoma 23. junija.
Toda pogajanja so se zaradi močno nasprotujočih si stališč več držav zapletla in zajtrk so prestavili na brunch (angleška beseda za zajtrk in kosilo v enem obedu). Potem na kosilo. Potem je bila ideja, da dogovor potrdijo na poznem kosilu. Potem na večerji ob osmih zvečer. Ko se ta do devete ni začela, so le začele kapljati napovedi, da je osnutek kompromisa blizu. Vmes je Tusk voditelje pozval, naj si sobe v hotelu raje podaljšajo za še eno noč.
Nekaj dramatike za domačo javnost
Vedno je bilo jasno, da voditelje čaka zahtevno iskanje kompromisa o britanskih zahtevah po omejitvi socialnih pravic migrantov iz držav članic, po zaščiti britanske finančne industrije pred odločitvami evrskega območja in po večji vlogi nacionalnih parlamentov ter pravici do počasnejše evropske integracije. Zato je Tusk pred vrhom oblikoval kompromisni predlog. Toda Cameron je potem v četrtek, prvi dan vrha, svoje zahteve še povečal. Zaradi tega med opazovalci ni manjkalo mnenj, da je britanski premier v resnici želel podaljšana dramatična pogajanja, da bi lahko pred domačo javnostjo prikazal, kako zelo se je bojeval za britanske interese in da je doseženo največ, kar je mogoče iztržiti. Kar je bržkone res – Belgija je včeraj predlagala, da se v dogovor zapiše, da je to končna ponudba in da ne bo nobenih naknadnih pogajanj, če se Britanci na referendumu odločijo za izstop.
Premeščenih 0,375 odstotka beguncev
Vmes je dogajanje v Bruslju zapletel še grški premier Aleksis Cipras, ki je povezal obe veliki vprašanji tokratnega vrha. Dejal naj bi, da Atene ne bodo podprle dogovora z Londonom, če se članice ne zavežejo, da ne bodo zapirale mej za begunce do ključnega sestanka s Turčijo 6. marca. Grčija se boji, da bi lahko postala žep. Zaradi teh strahov je Cipras prosil tudi za sestanek s slovenskim premierjem Mirom Cerarjem, ki je predlagatelj krepitve nadzora na grško-makedonski meji.
Na vrhu s Turčijo bo govor o izvajanju jesenskega akcijskega načrta, po katerem bo država prejela tri milijarde evrov pomoči, Turkom pa bodo postopno ukinili vizume v zameno za zajezitev begunskega toka. Vrh bi moral biti že tokrat, a premierja Ahmeta Davutogluja ni bilo v Bruselj zaradi bombnega napada v Ankari.
Begunska kriza je bila na tokratnem vrhu za mnoge države precej pomembnejša od dogovarjanja z Veliko Britanijo, denimo za Nemčijo pa tudi za Slovenijo, ki ni imela večjih zadržkov do britanskih zahtev. Begunska kriza namreč maje schengensko območje in kaže na nesposobnost usklajenega spoprijemanja z enim največjih izzivov Unije. Obenem se bliža pomlad, ko se bo prihod prebežnikov še povečal, zato je ukrepanje nujno. Nemčija je na vrhu zahtevala tudi izvajanje lanskega dogovora o premeščanju 160.000 beguncev iz Grčije in Italije v druge države članice v dveh letih. Doslej so jih po tej shemi premestili manj kot 0,4 odstotka.
