Ljubljanski Cosylab, ki ga je s skupino študentov, zdaj redno zaposlenih v podjetju, ustanovil Mark Pleško kot neke vrste spin off Instituta Jožefa Stefana in ga s sodelavci v 15 letih razvil v vodilno podjetje za izdelavo krmilnih sistemov jedrskih pospeševalnikov, se je za merjenje kakovosti odnosa med zaposlenimi in organizacijo odločil prvič. S svojo udeležbo bi lahko skupaj z gazelo Klika, ki se je prav tako uvrstila med finaliste, dodobra premešal karte v sedmerici najboljših srednje velikih podjetij.
»Razmišljaj pogumno, delaj resno, vedi se skromno in uživaj življenje,« povzema kulturo, ki jo živijo sodelavci Cosylaba. Marko Sitar, ki je poleg Igorja Verstovška v podjetju odgovoren za kadre, je prepričan, da je prednost dela v Cosylabu v edinstvenih tehničnih izzivih, ki jih rešujejo za prestižne raziskovalne laboratorije z vsega sveta, kot so na primer Cern, Univerza Stanford in Varian, ki je vodilni na svetu za radioterapijo za zdravljenje raka.
»Zanje in druga podjetja ter inštitute pri Cosylabu razvijamo krmilne sisteme za medicinske pospeševalnike za zdravljenje raka, ki so veliko manj škodljivi za okoliška tkiva kot metode, ki se uporabljajo zdaj. Zaposlitev pri nas daje svojevrstno zadovoljstvo, da iz majhne Slovenije prispevamo k zdravljenju ene najzahrbtnejših bolezni sodobnega človeka,« poudarja Sitar.
Cosylab, ki ima zaposlene ljudi vseh starosti, v povprečju pa so sodelavci stari 33 let, je v zadnjem letu na novo zaposlil skoraj 30 strokovnjakov. Nekaj odprtih razpisov imajo tudi zdaj. Ker delajo predvsem projektno, težko z veliko zanesljivostjo načrtujejo prihodke, vseeno pa bodo letos število zaposlenih dvignili za 15 odstotkov.
Potrebovali bodo predvsem dobre razvojne inženirje. »Želimo dobiti tudi čim več ljudi, ki poleg tehničnega znanja obvladajo veščine vodenja ekipe in imajo dobre komunikacijske sposobnosti. Torej potrebujemo še prodajalce, razvijalce poslov in projektne vodje.«
Ker veliko dela opravijo na lokacijah, kjer potekajo znanstveni projekti, so ustanovili izpostave v ZDA, Švici, na Švedskem, Japonskem in na Kitajskem, to pomeni, da se lahko zainteresirani sodelavci za nekaj let odločijo tudi za delo v tujini. V prihodnje bodo potrebovali strokovnjake s tehnično izobrazbo, ki so se sposobni podati tudi v medicinske vode.
Četrta pot: Nismo običajno IT-podjetje
Gorenjsko že vseh devet let v izboru najboljših zaposlovalcev zastopa kranjsko IT-podjetje Četrta pot, ki je bilo leta 2007 nominirano tudi za gazelo te regije. Podjetje, ki se je v kategoriji srednje velika podjetja med finaliste Zlate niti uvrstilo tretjič, je specializirano za kadrovske informacijske, identifikacijske in plačilne sisteme. »Smo veseli, pridni, uspešni in športnega duha,« v smehu pripoveduje Boris Šolar, direktor podjetja, za katero pravi, da ni IT-podjetje, v katerem se običajno pričakuje, da delaš po deset in več ur na dan ter domov hodiš samo še spat. »Poleg primernega urnika in dobro organiziranega dela sodelavcem omogočamo, da imajo kakovostno zasebno življenje,« poudarja Šolar.
Menijo, da je prednost zaposlitve pri njih, da so ravno prav velik kolektiv. Zaposlujejo triinosemdeset sodelavcev, ki so lani z uspešnimi projekti ustvarili skoraj šest milijonov evrov prihodkov, od tega 30 odstotkov v tujini. Sodelavci so v povprečju stari 40 let in v Četrti poti večinoma zaposleni od deset do petnajst let, kar pomeni, da so se pri njih začeli kaliti že v sklepnem delu študija oziroma kot mladi strokovnjaki. Načrti za letošnje leto so jasni in ambiciozni. Še naprej nameravajo rasti s preudarkom, tako kot minulih 25 let.
»Hodili bomo v koraku s sodobno tehnologijo in ostali v prvi vrsti. Želimo pridobivati še zahtevnejše projekte in biti nepogrešljiv integrator poslovnih procesov v podjetjih,« poudarja Nataša Kovačič, pomočnica generalnega direktorja.
