Pod planino Kuhinja pod Krnom v občini Kobarid so uredili parkirišče z zmogljivostjo 60 avtomobilov in z obračališčem za avtobuse, s čimer naj bi zajezili divje parkiranje po okoliških pašnikih. »Hkrati je bil urejen še dostop do parkirišča in saniran peskokop, ki je predstavljal nevarnost za obiskovalce. Zdaj čakamo na uporabno dovoljenje, a obiskovalcem bo parkirišče vsekakor na voljo že ob začetku poletne sezone,« pravi Davorin Koren, vodja oddelka za trajnostni razvoj pri javnem zavodu Triglavski narodni park (TNP), ki je vodilni partner pri projektu Parkiraj in doživi naravo. S projektom, ki ga v pretežni meri financira evropski program finančnega mehanizma EGP 2009–2014 in je vreden dobrih 400.000 evrov, naj bi okrepili interes za trajnostno mobilnost na širšem območju TNP.
Marsikje manjka le dobra volja
Območje TNP vsako leto obišče več kot dva milijona obiskovalcev, od tega kar 1,3 milijona v poletnem času. A naraščanje obiska poleg razvojnih priložnosti pomeni tudi grožnjo za naravo, ugotavljajo pri javnem zavodu, saj trenutno prevladujoča netrajnostna oblika turistične mobilnosti – predvsem osebni motorizirani promet – predstavlja največjo okoljsko obremenitev. »Poleg divjega parkiranja imamo težave z zmogljivostjo parkirišč oziroma infrastrukturo na splošno, ki preprosto ne zdrži tako velikega pritiska avtomobilov. Zato bomo s projektom izboljšali infrastrukturo, predvsem pa skušali ozavestiti ljudi, da je še lepše uživati v naravi na trajnostni način, se pravi peš, s kolesom ali v kombinaciji z javnim prevozom,« je povedal Koren.
Najslabše razvita cestna infrastruktura na območju TNP je prav v zgornjem Posočju, javnega potniškega prevoza pa praktično ni. Samo lani poleti so v zgodnjem Posočju našteli skoraj 400.000 vozil. A v Posočju je težava tudi s kritično maso ljudi, opozarja Koren, zato se organizacija javnih prevozov v veliki meri ne izplača. »Da bi se ljudje, tako turisti kot domačini, navadili na javni prevoz, bi ga bilo treba vsaj v prvi fazi subvencionirati. Je pa res, da opažamo velike težave tudi pri obstoječem javnem prevozu, saj ni nikogar, ki bi koordiniral različne oblike javnega prevoza med seboj. Težave imajo tudi kolesarji, ki velikokrat nimajo možnosti, da bi kolesa spravili na vlak ali avtobus. Marsikaj bi se dalo rešiti že s kančkom dobre volje,« ugotavlja Koren.
Vnaprej znana zasedenost parkirišč
Dobro voljo, predvsem Slovenskih železnic, pričakujejo tudi v javnem zavodu Turizem Bohinj. »Prizadevamo si, da bi Slovenske železnice uvedle izboljšave, sploh na bohinjski progi od Jesenic do Nove Gorice. Predvsem upamo, da bodo vlaki vozili pogosteje in da bodo prilagojeni potrebam kolesarskega turizma. Da kolesarji niso mogli na vlak, je bil lansko poletje kar običajen pojav,« je povedala Urška Smukavec iz Turizma Bohinj. Čeprav je bistvo projekta Parkiraj in doživi naravo spremeniti mišljenje ljudi in jim dokazati, da je mogoče do marsikaterega cilja in naravne znamenitosti priti tudi z javnim prevozom, se gradnji parkirišč po besedah Smukavčeve ne morejo izogniti. Več kot 90 odstotkov gostov namreč v Bohinj še vedno prihaja z osebnimi avtomobili.
Tako bodo v okviru projekta nadgradili šest parkirišč v bližini jezera z novimi parkomati in zapornicama, kar bo omogočilo uporabo sistema inteligentnega prometa (ITS). »S tem bodo ljudje dobili prave informacije, še preden se odpravijo od doma. Če bo gost prek aplikacije na pametnem telefonu videl, da so vsa parkirišča ob obali jezera polna, ne bo silil tja in povzročal gneče, ampak bo parkiral v Bohinjski Bistrici ali Srednji vasi, kjer so brezplačna parkirišča, ter nadaljeval pot do jezera peš, s kolesom ali z javnim prevozom,« novosti, ki bodo sicer na voljo šele jeseni, napoveduje Smukavčeva. V Bohinju bodo vzpostavili tudi dve novi izposojevalnici koles – v Bohinjski Bistrici in Stari Fužini v novem centru TNP. V obstoječih informativnih središčih pa bodo ljudi dodatno spodbujali k uporabi tako imenovane mehke mobilnosti.
