Ko prekipeva od mladostniških idej, vztrajnosti in silne koncentracije, potem že morajo nastati izjemne stvaritve. Na dvodnevni mednarodni kiparski koloniji mladih na črnomaljski osnovni šoli Loka, kjer jo v sodelovanju z Zavodom za izobraževanje in kulturo Črnomelj ter občino pripravljajo že deveto leto zapored, je imela tričlanska strokovna komisija včeraj težko delo izbrati najboljše stvaritve. »Predvsem zato, ker veš, da prav pri vsakem otroku kar brbota iz duše,« je dejala akademska slikarka Beatriz Tomšič Čerkez, predsednica komisije na letošnji koloniji. Absolutna zmagovalka kolonije je postala Nikolina Pavljašević iz Tuzle, ki je ustvarjala v delavnici Instalacija pod mentorstvom likovne pedagoginje Vlaste Markočič.
Res je brbotalo, letos na temo Adijo, pamet. »To sta dva dela možganov, pregrajena s steno. Na eni strani so možgani v mavričnih barvah, ki razmišljajo svobodno, po svoje. Del možganov na drugi strani pa deluje po nekih pravilih in se mu od vsega skupaj že meša. Zato skozi luknjo v steni mavrični del prehaja na drugega, da ga osvobodi,« svoj izdelek iz purpena opiše devetošolka Nika Miketič iz Podzemlja. Medtem se je zaslišal rezalni stroj iz sosednje delavnice, kjer so učenci pod mentorstvom akademskega kiparja Damijana Kracine svoje ideje skušali izraziti v lesu. Trinajstletni Gaj Gabriel iz Maribora je v dve leseni plošči vrezal različne živali, pri sosednji mizi se je devetošolec Jan Muhič iz Črnomlja posvečal še zadnjim podrobnostim svojega avtomobila ptice.
Vztrajnost in malo radovednosti
»Učenci imajo res odlične ideje, so zelo motivirani, nekateri tudi že imajo določeno znanje obdelovanja lesa. Sedem učencev, sedem izdelkov, vsak povsem drugačen. Zelo sem zadovoljen,« je o svojih »varovancih« dejal akademski kipar Damijan Kracina. Kaj pa je najpomembnejše, da nastane dober izdelek? »Predvsem vztrajnost pa tudi malo radovednosti,« pravi Kracina.
Enainštirideset učencev iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Italije so akademski kiparji, slikarji in likovni pedagogi v delavnicah Les, Keramika, Montažna plastika in Instalacija popeljali skozi različne materiale in tehnike. Kot pravi Tomšič-Čerkezova, ki je prejšnja leta na koloniji sodelovala kot mentorica, pri ocenjevanju iščejo predvsem presežek. »Ocenjujemo izvirnost ideje, kako je motiv predstavljen, zelo pomembna je tehnična izpeljava. Če je izdelek tehnično izpeljan dobro, potem je tudi ideja najbrž dobra in celoten izdelek na koncu dober. Kajti že v samem začetku je treba razmišljati, kako neko idejo, ki je izrisana na papir, prenesti v material. Tu mentor pomaga. Po drugi strani pa se mi zdi zelo dobro, da tudi sami učenci eksperimentirajo, kako delati.«
Tudi po besedah likovne pedagoginje in mentorice pri delavnici Keramika Silve Karim je pomembno, da otrok zna prisluhniti sebi in to vnesti v material. Tako kot osmošolka Maruša Pajnič iz Šmartnega pod Šmarno goro. Iz njenega izdelka, ki ga je poimenovala Pozaba, je tudi laičnemu očesu jasno, da se ni prvič srečala z glino. »Kocke predstavljajo misli, ki iz središča plavajo stran. Mentorica nam je dala veliko svobode, hkrati pa nam pomagala, da smo lahko naredili res tisto, kar smo sami hoteli.«
Pomemben je občutek pod prsti
Kot pravi Karimova, je pri glini občutek za material precej pomemben. Ker je imela v skupini učence z različnim predznanjem, jim je najprej prikazala osnovne pristope glede oblikovanja gline, gnetenje, valjanje, dolbenje. »Da so pod prsti dobili občutke, kaj vse se da. Šele potem so začeli pripravo skice in nato izdelka. Kajti če je nekaj videti dobro na papirju, še ne pomeni, da bo funkcioniralo tudi v glini.«
Namen kolonije, s katero dva dni živi in diha vsa šola, je jasen. Spodbujanje ustvarjalnosti, pridobivanje izkušenj z različnimi materiali, sodelovanje s priznanimi slovenskimi umetniki in, kot dodaja strokovna vodja kolonije Špela Vraničar, je glede na mednarodni značaj kolonije izjemno pomembno tudi druženje z vrstniki.