Pogostokrat je tako tudi pri avtomobilih. Za kakšen drag primerek, ki pride iz nemške tovarne, smo kar vnaprej »prepričani«, da z njim ni nič narobe in da je vreden vsakega centa. Vse zgolj zato, ker ima na pokrovu znamenit logotip. V nasprotni smeri enako velja za manj prestižne avtomobile, ki naj bi jih ljudje kupili le zaradi nizke cene, ker si česa boljšega ne morejo privoščiti. Marsikdo si to misli tudi, ko sliši za ssangyong tivoli ali suzuki vitaro, toda dovolj je le en pogled na novi izvedenki, pa bo hitro začel razmišljati drugače.
Ko se prvič pripeljeta pred oči, ponujata veliko – energijo, modernost in športnost. Izstopa predvsem ssangyong, saj ga ljudje še ne poznajo najbolje. Kajti tudi tisti, ki se ne spoznajo na avtomobile, imajo nekje v spominu vsaj to, kakšni so logotipi avtomobilskih blagovnih znamk, medtem ko so peruti Ssangyonga za večino popolna neznanka. Ljudje gledajo in gledajo, a ne dobijo prav nobene asociacije. Le po imenu sklepajo, da gre verjetno za proizvajalca nekje iz daljne Azije. Manj težav imajo z logotipom Suzukija, ki je zato presenetil z mladostno podobo vitare, še toliko bolj, ker gre za dvobarvno izvedenko. Toda zunanjost obljublja več, kot uporabnik dobi v notranjosti, kamor duh prihodnosti ni vstopil v enaki meri. Materiali so na pogled manj prijetni, kot bi se za povsem nova avtomobila spodobilo. Enako velja za postavitev armaturne plošče, saj je vse precej predvidljivo. Edina pozitivna lastnost tovrstne ureditve je, da so vsa stikala enostavna za uporabo. Kljub vsemu je jasno, da bi razvojniki pri oblikovanju notranjosti lahko storili več. Če ne drugega, bi uporabili enako domišljijo kot pri zunanjosti.
Boljši od pričakovanj so vozni občutki. Tivoli in vitara gresta stabilno skozi ovinke, čeprav sta precej zajetna športna terenca (oba merita malce manj kot 4,2 metra). Ob višjih hitrostih (skrajna meja pri tivoliju je 181 km/h, pri vitari 200 km/h) ni čutiti nobenih nelagodnih tresljajev, prav tako sta odločna pri prehitevanjih, kar omogočata odzivna bencinska motorja, 1,6-litrski pri tivoliju (128 konjev/94 kilovatov) in 1,4-litrski pri vitari (140 KM/103 kW). Razlikujeta pa se pri pogonu, saj je imel testni tivoli pogon na prednji kolesi, vitara pa na vsa štiri. In s tem tudi vse prednosti slednjega.
Če spredaj brez težav sedijo tudi visoki in močnejši potniki, gre bolj na tesno na drugi klopi – vsaj za odrasle. Drugače je z otroki, ki imajo zadaj dovolj prostora za brezskrbno sedenje in opazovanje okolice. Prtljažnik je pri tivoliju zelo prostoren (423 litrov), pri vitari malce manj (375), a ima slednja dvojno dno, tivoli pa zgolj nastavek brez plošče, ki v Sloveniji (še) ni na voljo. Ugodnejša bi lahko bila tudi poraba, ki se pri tivoliju ustavi na 8,2 litra na sto prevoženih kilometrov, v vitari na 7,6 litra. Res gre za bencinarja, toda glede na moč motorja in datum izdelave bi kupec pričakoval manj potratno porabo.
Ob pogledu na ceno se zdi, da je bistveno ugodnejši ssangyong tivoli 1,6 e-XGi comfort, ki stane 17.990 evrov, medtem ko je treba za suzuki vitaro 1,4 boosterjet 4WD odšteti 20.500 evrov. Toda razlika je bistveno manjša, če hoče imeti voznik tivolija štirikolesni pogon (enako kot vitara), za kar mora doplačati dva tisoč evrov. Razlika je potem zgolj še 510 evrov, kar je ob primerljivi opremi (ABS, ESP, zračne blazine, klimatska naprava, MP3, potovalni računalnik…) in dejstvu, da ima vitara močnejši motor, skoraj neznatno. Več pa v sklepu.
