Vodja podjetja, Tim Cook, je v svojem pismu javnosti opozoril na pomembnost šifriranja, pozval k javni razpravi in opozoril uporabnike, da se morajo zavedati, kako bodo morebitni vladni posegi vplivali na njih.
Odprto pismo je bilo polno visokoletečih sporočil o demokraciji, zasebnosti, svobodi izražanja in drugih presežkih, ki so pri uporabnikih vzbudili občutek, da je Apple tokrat eden od dobrih fantov. Da ga zares skrbi za uporabnike in da je ameriška vlada tista, ki je nerazumna, uporabniku neprijazna in nevarna.
Redki kritiki so javno opozorili na problem – Apple se ni čez noč spremenil v dobrega fanta, ki prek svojega sistema ne spremlja uporabnika, zbira o njem obsceno veliko podatkov in dopušča prodajalcem mobilnih aplikacij, da počnejo isto (seveda z nezavedno pritrditvijo uporabnika, ki le redko prebere pogoje uporabe aplikacije).
Upor proti vladi je tokrat le naključno na isti liniji kot Applova gonja za dobičkom. Če bi bili delničarji prepričani, da je sodelovanje z oblastmi prava pot in da je treba ameriško vlado podpreti v digitalni gonji proti teroristom, bi Apple v trenutku obrnil ploščo, predal podatke in se s tem še hvalil, češ da je zelo državotvoren.
Še več, Apple je v preteklosti že sodeloval z ameriško vlado. Sicer ni nikjer eksplicitno napisano, da prostovoljno, a raziskovalci opozarjajo, da NSA ne bi uspel tako popoln prevzem naprave in vsebine na njej, če jim pri tem ne bi pomagali Applovi inženirji .
To ne pomeni, da Applov upor (ki mu, mimogrede, ne sledita Google in Facebook, čeprav to govorita v javnosti) ni hvalevreden oziroma usmerjen k večji zasebnosti uporabnika. A to tudi ne pomeni, da se je Apple z eno potezo iz preprodajalca osebnih informacij za potrebe oglaševanja prelevil v paradnega konja digitalne zasebnosti. Pomeni samo, da je v zasebnosti videl dobro poslovno priložnost. Oziroma drugače: če bi ameriška vlada hotela nemoteno vohuniti za uporabniki pametnih telefonov, bi morala razviti svoj whatsapp.
