Evropski voditelji so včeraj v Bruslju začeli eno najzahtevnejših vrhunskih srečanj, na katerem skušajo v dveh dneh rešiti vprašanji, ki lahko ogrozita nadaljnji obstoj Evropske unije v sedanji obliki. Najprej so sinoči pričakovano še brez kompromisa končali prvi krog pogovorov o britanskih zahtevah pri reformi EU, nato pa sedli na delovno večerjo, kjer je bila glavna tema reševanje migrantske krize. Za čas po obedu so bili napovedani novi pogovori o britanskih zahtevah.
Komu socialni dodatki in kolikšni?
Iz bruseljskih soban so včeraj kapljale zelo različne ocene poteka pogovorov o zahtevah Londona. Nekateri so ocenjevali, da bo dogovor sklenjen najpozneje danes, drugi so omenjali celo marčevski evropski vrh, zato da bi britanski premier David Cameron lahko domači javnosti dokazoval, kako zelo se je boril za državne interese. A ta scenarij bi prinesel težave za zamisel, da bi imeli Britanci referendum o članstvu v EU že junija.
»Drama se je začela,« je sinoči po prvih pogovorih o reformi EU pomenljivo tvitnila latvijska predsednica Dalia Grybauskaite. V ospredju sta bili dve vprašanji: omejevanje izplačevanja socialnih dodatkov novim delavcem iz drugih članic EU in usoda otroških dodatkov za delavce iz drugih članic EU. London trdi, da je Velika Britanija zaradi višine teh prispevkov posebno privlačna za delavce iz drugih članic EU. Ker njihovega prihoda zaradi načela prostega pretoke delovne sile ne more omejiti, skuša ekonomske migracije zmanjšati posredno s krčenjem teh prispevkov. Temu najbolj nasprotujejo višegrajska četverica ter Bolgarija in Romunija, od koder je bilo v preteklosti posebno veliko odhodov na Otok.
Včeraj so voditelji preigravali več idej. O otroških dodatkih je bil pred njimi predlog, da bi ga države migrantom, ki so otroke pustili v domovini (kar velja za mnoge), izplačale le v višini, kolikor znaša v državi, kjer otrok v resnici živi. A potem naj bi Cameron zahteval, da se dodatke v popolnosti odpravi, pri čemer ni čisto sam, saj tudi nekatere druge države izražajo pomisleke o sedanjem sistemu, denimo Danska. O izplačevanju socialnih dodatkov novim migrantom so voditelji preigravali scenarij tako imenovanega mehanizma zasilne zavore, po katerem bi lahko vsaka članica na komisijo naslovila prošnjo po začasni ustavitvi teh izplačil, če bi ogrožali socialni sistem ali trg dela.
Rešiti je treba še vprašanje tega, kako bančna in druga pravila evrskega območja uskladiti s pravili držav, ki v območju niso (torej tudi z britanskimi), ter dilemo o tem, ali oziroma v kolikšni meri bi lahko nacionalni parlamenti vplivajo na oblikovanje evropskih zakonov. Predvidoma bo danes tem pogovorom namenjen pozni zajtrk.
Med večerjo o migracijah
Dnevni red je bil zasnovan tako, da je bila migrantska kriza na vrsti šele zvečer. A vendarle je bila kritik že prej deležna Avstrija zaradi uvedenih kvot za begunce. Zelo kritičen je bil komisar za migracije, Grk Dimitris Avramopulos, ki je dejal, da je odločitev v nasprotju z evropskim in mednarodnim pravom.
Zaradi sredinega napada v Ankari v Bruslju ni turškega premierja Ahmeta Davutogluja, kar otežuje pogovore o novembrskem dogovoru s Turčijo o ustavitvi toka prebežnikov, ki pa od članic zahteva, da prevzamejo svojo kvoto beguncev, kar zagovarja zlasti Nemčija in čemur ostro nasprotuje denimo višegrajska četverica. Ta zahteva novo evropsko politiko (obeta se reforma dublinskega sistema) in podpira gradnjo nove ograje na meji Makedonije in Grčije, slednja pa je pod pritiskom članic, naj bolj zavaruje mejo s Turčijo. Nadaljevanje polemik o vsem tem je pričakovati na marčevskem vrhu EU.
