Zagovornikov brexita ne zanima, kaj bo in česa ne bo dosegel konservativni premier David Cameron na vrhu EU, s katerega rojakom sporoča, da se »tolče za Britanijo« (ne torej za reforme EU, kot zatrjuje sogovornikom po Evropi). Kar koli (ne)bo dosegel, vnaprej razglašajo za (ko gre za evropske dogovore priljubljeno besedo evroskeptikov) »fudge«, ki v angleščini ni samo karamela, ampak tudi nejasna, nezavezujoča in zavajajoča kupčija, ki nekaj prikriva. Čeprav trdijo, da bi imeli Britanci več denarja v žepih (od nekod so potegnili številko 1000 funtov na leto), če bi zapustili EU, jih v resnici ne zanima, ali bi bil brexit za Britance dober ali slab.

Poslovni svet je za EU

Tisti, ki jih zanimajo ekonomske posledice brexita, bi morali verjeti veliko bolj poučenim, na primer CBI (Združenje britanske industrije), ki ocenjuje, da bi Britanija v primeru odhoda iz EU za vedno izgubila štiri do pet odstotkov BDP, kar bi bila izguba približno 78 milijard funtov na leto. Velika podjetja so večinoma za ohranitev članstva, njihovi vodilni pa poudarjajo, da ni »nobene kredibilne alternative«. To, kar žene in krepi brexitovce, ni ekonomija. Če si pomagamo z razvpitim sloganom, ki je Billu Clintonu leta 1992 pomagal do zmage na predsedniških volitvah v ZDA: »Tepec, za ekonomijo gre«, bi ga morali spremeniti v »Tepci, ne gre za ekonomijo!«

Tisto, kar krepi zagovornike brexita, niso takšni in drugačni ekonomski kazalci, ampak emigracija. Strah pred imigranti. Evroskeptiki med drugim trdijo, da želijo obnoviti poln nadzor na britanskih mejah in zmanjšati število ljudi, ki prihajajo na delo v Britanijo. Najbolj zagreti zagovorniki članstva v EU za vodilne zagovornike brexita, ki so večinoma pripadniki britanske desničarske elite, pravijo, da so njihova stališča neandertalska, protiemigracijska, protievropska, protidelavska in v bistvu tudi protibritanska, ker jih ženejo samo lastni interesi. S svojimi stališči so nalezli že skoraj polovico tistih, ki naj bi se že odločili. V najnovejši raziskavi že 39 odstotkov vprašanih pravi, da bi glasovali za odhod, 43 odstotkov za članstvo, 19 odstotkov pa jih je neodločenih. Zadeve postajajo resne, kadar se pojavijo majice z napisi za ali proti.

Konservativci čakajo na Camerona

Ena izmed kampanjskih skupin za brexit, leave.eu, jih na svoji spletni strani prodaja po 9,99 funta. Spredaj je njen logo leave.eu ((za)pusti.eu), zadaj napis »Ena velikost ni prav vsem« ali »EU obračam hrbet«. Med najglasnejšimi zagovorniki brexita je stranka UKIP, ki je na lanskih majskih volitvah dobila blizu štiri milijone glasov (13 odstotkov oddanih glasov). Med konservativni politiki je vse več brexitovcev. Med njimi je celo štiri do pet ministrov, štiri do pet pa se jih še ni izjasnilo. Trinajst, med njimi Cameron, trdijo, da so za ostajanje v EU, če bo Cameron »zmagal« v Bruslju. Med 61 državnimi sekretarji se večina (39) še ni izrekla, 20 jih je za članstvo, dva sta že javno za odhod.

Med konservativnimi poslanci je večina izjasnjenih za odhod (66), 52 za članstvo, 130 pa se jih še ni izjasnilo. Po nekaterih ocenah sta za odhod dve tretjini konservativnih poslancev. Med poslanci opozicijske laburistične stranke se jih je samo šest javno izreklo za odhod, a zelo verjetno jih je več.