Po za marsikoga spornih zamenjavah v vrhu Slovenskega državnega holdinga (SDH) in Nove Ljubljanske banke (NLB) je zdaj na vrsti morda še spornejši desant na tako imenovani Lahovnikov zakon, ki je zaradi vrtoglavih izplačil menedžerjem v državnih podjetjih in bankah leta 2010 omejil prejemke uprav na največ petkratnik povprečne bruto plače v podjetju.
Po pobudi Združenja bank Slovenije in Banke Slovenije ter ob posredovanju finančnega ministra Dušana Mramorja je gospodarski minister Zdravko Počivalšek ocenil, da »zakon v veljavni obliki in obsegu uporabe ni več ustrezen«, in napovedal, da bodo na ministrstvu pripravili njegovo novelo. V največji vladni stranki SMC spremembe zakona podpirajo in pojasnjujejo, da je ta nastal v času, ko je bilo upravljanje državnih naložb razpršeno in je bilo mogoče zaobiti priporočila vlade o višini plač uprav. »Sedanja vlada je sistemsko uredila upravljanje državnih naložb, zato v SMC ocenjujemo, da bi politiko plač prepustili SDH. Ta bi s soglasjem vlade sprejel politiko prejemkov, ki bi nadomestila sedanje rigidno določanje, ki upošteva samo kriterij velikosti družbe, ne pa drugih pomembnih elementov, kot so stanje konkurence, izvozna usmerjenost podjetja, panoga, v kateri deluje družba, in izpolnjevanje zastavljenih ciljev,« pravijo v SMC.
Čeprav v koalicijskih SD in DeSUS o tem menda še nič ne vedo, odprava Lahovnikovega zakona že pospešeno poteka. Na finančnem ministrstvu so namreč v medresorsko usklajevanje že prejeli oris sprememb, ki jih kot izhodišča za spremembo Lahovnikovega zakona pripravljajo na gospodarskem ministrstvu.
Lahovnikov zakon preprečuje sanacijo NLB?
Čas odprave Lahovnikovega zakona najverjetneje ni izbran naključno, pač pa v luči iskanja nove uprave NLB. Po besedah direktorja Združenja bank Slovenije Franceta Arharja je namreč zakon še zlasti moteč pri sanaciji bank, »saj je zaradi omejevanja prejemkov težko dobiti sposobne krizne menedžerje«. Na združenju se sicer za odpravo Lahovnikovega zakona zavzemajo že več let. »Banke in državna podjetja so poslovni subjekti, ki nastopajo na trgu in se borijo s konkurenco, zato je administrativno omejevanje prejemkov nedopustno,« poudarja Arhar.
Da gre za škodljiv zakon, menijo tudi v Združenju Manager. »Lahovnikov zakon je skušal urediti ekscesna plačila menedžerjev v državnih podjetjih, toda rešitev je taka, da je Sloveniji naredila še večjo škodo,« opozarja izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc. Nižji prejemki »državnih« menedžerjev od tistih v zasebnih podjetjih po oceni združenja povzročajo diskriminacijo in pošiljajo sporočilo, da državi kakovost in sposobnost vodilnih ljudi ni prvo merilo. Ker večji del plačila vodilnih ni odvisen od uspešnosti, ustvarja zakon uravnilovko in destimulacijo, poleg tega pa z oženjem manevrskega prostora pri iskanju ustreznih menedžerjev »kastrira vlogo nadzornikov in korporativnega upravljanja«.
V Združenju Manager so prepričani, da bi morali biti menedžerji plačani po rezultatih in uspešnosti svojega dela. »Vzvod za zagotavljanje mednarodne konkurenčnosti so usposobljeni, profesionalni, etični in neodvisni kadri, ki naj bodo plačani v sorazmerju z zahtevnostjo vodenja,« poudarja Šmučeva. Pobudo za odpravo Lahovnikovega zakona močno podpira, boji pa se, »da bo ukinitev podvržena politični volji, saj gre za potezo, ki volilcem verjetno ne bo všečna«.
Higienski ukrep
Matej Lahovnik, nekdanji gospodarski minister v Pahorjevi vladi, sicer pa predavatelj na ljubljanski ekonomski fakulteti, očitke o škodljivosti zakona zavrača. »Zakon smo uvedli zaradi ekscesno visokih prejemkov. Tedanja uprava NLB si je izplačevala milijonske nagrade, v nekaterih državnih podjetjih pa so mesečne plače znašale tudi po 30.000, 40.000 evrov.« Regulacija na področju prejemkov je po njegovem v državnih podjetjih nujna. »V zasebnih podjetjih pogoje nagrajevanja določa zasebni lastnik, v državnih podjetjih pa morajo biti prejemki tudi družbeno sprejemljivi.«
Trditve o uravnilovki so po Lahovnikovem mnenju iz trte zvite. »Plače menedžerjev so petkrat višje od povprečnih, temu pa je treba prišteti še stimulacije in bonitete, kar pomeni, da mesečno prejemajo med 10.000 in 15.000 evri bruto, torej podobno kot v zasebnih podjetjih. Če se jim to ne zdi stimulativno, kako lahko pričakujejo, da bi bili motivirani njihovi delavci? Ti ljudje očitno pričakujejo, da bodo imeli monopol, nikakršnega nadzora in neomejene plače,« je jezen Lahovnik, ki opozarja, da pri zakonu ni šlo za protikrizni, ampak higienski ukrep.
Najbolj sporno se mu zdi, da so pobudo za odpravo njegovega zakona sprožili v bankah. »Potem ko smo jih sanirali z milijardami, so si zdaj bankirji zadali za cilj, da si popravijo še plače.« Trditvam, da za takšno plačo ni mogoče dobiti dovolj sposobnih ljudi, Lahovnik ne verjame. »Če bi bilo tako, potem ne bi bili priča vsakodnevnemu prerivanju za funkcije. Prav tako ne verjamem, da na trgu ni dovolj mladih menedžerjev, za katere plača ni edini motivator. Če pa je, se ne smemo spraševati, zakaj so rezultati taki, kot so,« pravi. Nekdanji minister sicer močno dvomi, da bo novela zakona dobila koalicijsko podporo. »Težko je verjeti, da bi si v SD in DeSUS upali pogledati volilcem v oči.«
Vesel za ohranitev zakona, v sindikatih zgroženi
Po mnenju predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela bi veljalo princip Lahovnikovega zakona obdržati. »Ne moremo privoliti v to, da omejitev ne bi bilo, zlasti zato, ker na tem področju prihaja do zlorab, za katere plačujemo davkoplačevalci.«. Po drugi strani pa se Vesel zavzema za prevetritev razmerij med plačami vodilnih politikov in menedžerjev. »Osnovna merska enota bi morala biti plača predsednika vlade, ki je zdaj očitno prenizka,« je prepričan predsednik računskega sodišča.
Nad poskusom rušenja Lahovnikovega zakona so zaskrbljeni tudi v sindikatih. »Zgroženi smo nad tem, kar se dogaja. Če že finančni minister nima kompasa za denar, pa ne razumemo ministra za gospodarstvo, ki prihaja iz realnega sektorja in naj bi bil navajen vsak evro trdo zaslužiti. Zvišanje plač gospodom, ki doslej niso pokazali ničesar, bi pomenilo popolno diskreditacijo te vlade,« pravi Ladi Rožič, sekretar sindikata delavcev trgovine v ZSSS, ki je prepričan, da bi odprava zakona plače v državnih podjetjih in bankah znova pognala v nebo.
