Z migrantsko krizo se v naši državi povečuje število priseljencev iz drugih držav, kar močno občutijo tudi v osnovnih in srednjih šolah. Ti učenci pogosto ne znajo in ne razumejo slovenskega jezika, da bi se lahko hitro vključili v pouk, zato se marsikje pojavljajo velike težave. Kot pravi ravnatelj velenjske osnovne šole Gorica Ivan Planinc, do predlanskega šolskega leta niso zaznali porasta števila učencev drugih narodnosti. V lanskem in letošnjem šolskem letu pa se je število zelo povečalo, saj so lani na novo sprejeli osem, v tem šolskem letu pa sedem učencev tujcev.
Enake pravice za vse
»Ti so prišli tudi iz drugih krajev Slovenije, kar pomeni, da so pri nas že drugo leto, v Velenju pa prvo. Skupna težava vseh pa je, da njihovo znanje slovenskega jezika ni zadovoljivo. Težave so predvsem z učenci, ki prihajajo z albansko govorečega območja,« pravi Planinc. In doda, da otroci in tudi njihove mame običajno slovensko ne znajo, očetje pa le toliko, da za silo komunicirajo. »Dodatna težava je, da ti očetje praviloma sploh ne živijo skupaj z družino, temveč delajo po različnih krajih Slovenije ali v tujini,« opaža Planinc. Kljub temu da naša država za vse te učence tujce prvo leto šolanja namenja denar za dodatne ure za pouk slovenščine, to velikokrat ni dovolj. »Mi imamo soglasje za sto ur, a to ne zadostuje. Osebno menim, da bi morala država za te učence in starše, takoj ko pridejo v Slovenijo, organizirati intenzivni tečaj slovenščine in jih šele nato vključiti v izobraževalni proces,« pravi Planinc.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport se strinjajo, da ima šola pri uspešni integraciji v izobraževalni sistem ključno vlogo. V zadnjih letih so sprejeli kar nekaj strategij za vključevanje otrok, učencev in dijakov migrantov ter Romov v sistem vzgoje in izobraževanja. Pa tudi nekatere dodatne smernice za izobraževanje teh otrok v vrtcih in šolah ter pred petimi leti še kodeks medkulturnega dialoga za izobraževalce odraslih.
V šolah tudi že ukrajinščina
V pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli pa je zapisana tudi možnost o prilagajanju ocenjevanja učencev priseljencev. »Šole lahko, če se starši strinjajo, znanje teh učencev preverjajo in ocenjujejo postopoma. In lahko, tudi če so neocenjeni pri posameznih predmetih, napredujejo v višji razred, o čemer odloča učiteljski zbor,« še pojasnjujejo na ministrstvu, kjer postrežejo tudi s konkretnimi številkami, da se letno v naše osnovne šole v prvem letu vključi v povprečju tisoč otrok priseljencev, v drugem letu pa od 500 do 800. A se število nenehno povečuje. »Že več let se zato v nekaterih osnovnih šolah za priseljene učence izvaja pouk albanščine, bosanščine, finščine, hrvaščine, makedonščine, nemščine, nizozemščine, srbščine, ruščine in ukrajinščine,« še povedo na ministrstvu.
Sicer pa se v osnovnih šolah s problemom integracije učencev priseljencev še bolj kot prej ukvarjajo od začetka migracijskega vala. Te migracije so namreč izrazitejše kot ob razpadu nekdanje Jugoslavije. A takrat je imel pomembno sporazumevalno vlogo srbohrvaški jezik, medtem ko je danes veliko težje vzpostaviti stik z albanskimi, makedonskimi, kitajskimi in drugimi govorci, čeravno je primat prevzela angleščina. »Učitelji in ravnatelji šol pa opozarjajo tudi, da bi morali k uspešnemu vključevanju priseljenih otrok pristopiti bolj sistematično in celostno, na nacionalni ravni,« priznavajo na ministrstvu.
