Odgovor: Sodediči so neke vrste kolektivna skupnost, kar pomeni, da lahko s svojo (skupno) dediščino razpolagajo samo vsi skupaj. Tak strog režim (za skupno upravljanje je potrebno soglasje vseh dedičev) seveda preneha, ko se dediščina razdeli. Togost upravljanja skupne dediščine zakon rešuje tako, da dopušča za vse posle tekočega upravljanja dediščine angažiranje posebnega upravitelja dediščine oziroma izvršitelja oporoke.
Vprašanje: Skupaj smo trije dediči zapustnikove nepremičnine (stanovanjske hiše). Ker sva dva zelo zainteresirana, da bi si skupno dediščino razdelili, naju zanima, kdaj lahko tako delitev zahtevava. Ali nama tretji dedič to lahko tudi prepreči?
Odgovor: Načelno lahko zahtevata delitev dediščine kadarkoli. S to omejitvijo, da delitve ne moreta zahtevati ob nepravem času. Vprašanje interpretacije je, kdaj gre za nepravi čas, verjetno pa bo to takrat, ko je zapuščinski postopek še v fazi popisa zapustnikovega premoženja, terjatev, dolgov ipd., ali pa takrat, ko sodišče še išče dediče. Prav tako velja, da je neveljavna pogodba, s katero se dedič odpoveduje pravici zahtevati delitev, kot je neveljavno tudi določilo v oporoki, s katerim se delitev prepoveduje ali omejuje. Tretji dedič delitve ne more preprečiti.
Mag. Boštjan J. Turk
