Kakovost zraka je sila pomembna, saj nekakovostnega ali celo smrtno nevarnega zraka sploh ne zaznamo; prej lahko zaspimo in celo umremo, kot začutimo, da je z njim kaj narobe. Pretirane količine ogljikovega dioksida, dušika ali kisika, ki sestavljajo zrak, namreč ne vonjamo in tudi smrtno nevarnega ogljikovega monoksida ne zaznamo. Kakovost zraka dokazano vpliva na naše počutje in zdravje, zato je kakovost zraka v zaprtih notranjih prostorih izjemno pomembna.
Stanovanja in hiše brez prisilnega prezračevanja ne morejo ponuditi zdravih niti udobnih razmer za bivanje. Ker živimo v času, ko je informacij in dezinformacij na pretek tudi na področju prezračevanja, predstavljamo nekaj najbolj aktualnih (ne)resnic.
Prezračujemo lahko z odpiranjem oken
Vsako stanovanje ali hiša se mora stalno prezračevati, ko tam bivamo, in tudi, ko nas tam ni. Tako velevajo zdravstveni predpisi in zdrava pamet. Da bi prostor dobro prezračili, mora ta imeti okno (nekateri ga nimajo) in to okno je treba vsako uro odpreti za vsaj pet minut. Tej zahtevi pa ne more ugoditi nihče, zato prezračevanje z odpiranjem oken ni mogoče. Nismo namreč vedno doma, ponoči ne bomo vstajali in odpirali oken vsako uro, stalno odprta okna so praviloma velik problem (varnost, slabo vreme, hrup, insekti, izguba toplote itn.), bolni, stari ali otroci pa tudi niso primerni za to nenehno delo.
In le zakaj bi se morali stalno ukvarjati s prezračevanjem? Ali ni stanovanje namenjeno vsemu drugemu. Tako kot se ne ukvarjamo z električno, vodovodno in kanalizacijsko napeljavo, tako se nam tudi v stanovanju ni treba ukvarjati z nenehnim prezračevanjem, če je to narejeno pravilno. To pa gotovo ni prezračevanje z odpiranjem oken, ampak prisilno, samodejno zračenje skladno s potrebami.
Država skrbi za kakovostno notranjo klimo
Žal bomo morali za kakovostno notranjo klimo poskrbeti kar sami. Država je sicer sprejela veliko ustreznih predpisov, a se v praksi gradijo stavbe, ki tem zahtevam ne ustrezajo in imajo kljub temu vsa potrebna dovoljenja. Tudi rednih meritev se ne opravlja, niti v šolah in vrtcih, kaj šele po domovih, kjer smo že izmerili neustrezno kakovost zraka. Zrak je neviden in tudi zato vsebinsko zanemarjena osnovna dobrina, ki sicer nevidno, a dejansko vpliva na kakovost in zdravje našega bivanja.
Rekuperacija ni potrebna
Če zanemarimo bivalno udobje in porabo energije, rekuperacija res ni potrebna, a sta udobje in poraba energije vedno bolj pomembna in imata vse večji pomen za uporabnike. Če se stanovanje ali hiša prezračuje brez kakovostne rekuperacije, je poraba energije na letni ravni večja; za območje osrednje Slovenije za natančno 3,5 litra olja na kvadratni meter uporabne površine. 150 kvadrantih metrov velika hiša torej le na račun prezračevanja porabi za približno 500 evrov več energije kot objekti s takim sistemom. Tega se v več letih nabere za lepo vsoto, ki bi jo lahko porabili za vse kaj drugega.
Rekuperacija je draga
Običajen sistem rekuperacije za 150 kvadratnih metrov veliko hišo stane približno 7000 evrov. Če upoštevamo spodbudo Eko sklada in to, da ne potrebujemo kuhinjske nape, ventilatorjev, dvižnih vodov itn., potem je dejanski strošek le približno 4000 evrov, ta pa se s prihranki pri ogrevanju povrne že v nekaj letih. In ob tem sploh ni upoštevana vrednost velikega udobja in zdravja, ki jo je težko izraziti v denarju. Trdimo torej lahko, da je zdrava notranja klima v stavbah neprecenljiva in da je strošek za rekuperacijo razmeroma majhen.
V ceveh se nabirajo škodljive snovi
Če bi to bilo res, bi bil ogrožen ves svet, saj je cevnih napeljav za zrak povsod veliko. Ti strahovi, ki so zrasli na gredicah konkurenčnih ponudnikov, so popolnoma iz trte izviti. V ceveh je ob pravilni menjavi filtrov le malo umazanije, ta pa je suha in zdravju neškodljiva. Suha snov je povsod okoli nas (na tleh, na pločniku, cesti, v naravi itn.) in ne omogoča razvoja ljudem nevarnih bitij. Ta je možen le ob prisotnosti vlage in bioloških snovi, tega pa v stalno prezračevanih kanalih ni.
Kuhinjska napa je nujnost
V sistemu z rekuperacijo napa nikakor ni potrebna, saj je sistem dimenzioniran tako, da je odvod v kuhinji čim večji, približno 120 m3/h. To je zelo veliko, če upoštevamo, da se ves zrak stalno premika iz bivalnih prostorov do kuhinje in sanitarnih prostorov. Gre za izpodrivno prezračevanje, ki stalno izplakuje zrak iz bivalnih k servisnim prostorom, kar je najbolj učinkovit način prezračevanja. Kuhinjska napa sicer ni prepovedana, če deluje na obtočni način in brez odvoda iz stavbe, a zakaj bi kupovali nekaj, kar ne potrebujemo?
Lokalni rekuperatorji
Lokalni rekuperatorji ne morejo nadomestiti centralnih prezračevalnih sistemov, saj imajo kar nekaj pomanjkljivosti: njihova montaža nikakor ni preprosta, cena več naprav presega ceno centralnega sistema, naprave pa je treba v vsaki sobi tudi gledati in poslušati, kar je lahko ponoči neugodno. Tudi če bi v vse sobe namestili lokalne naprave in bi bili z njimi zadovoljni, pa s tem ne bi rešili prezračevanja servisnih prostorov (kuhinja, kopalnica itn.), iz katerih moramo nenehno odvajati zrak in ga tudi dovajati, saj brez dovoda tudi odvod ni možen. Lokalni rekuperatorji so primerni za posebne primere, ko denimo poskrbijo za le dva prostora, namestimo pa jih v servisni prostor (npr. v hotelih ali dijaških domovih, kjer povežemo le bivalni in sanitarni prostor). In uporabni so tudi v objektih, kjer smo zamudili z vgradnjo cevnega razvoda in vgradnja centralnega sistema ni več racionalna.
Mag. Bojko Jerman
