Tako je zapisala bralka: »Že dobrih 42 let sem zvesta naročnica Nedeljskega dnevnika, vse od začetka pa berem tudi prilogo Moj dom. Tokrat vas prosim za nasvet. Oba z možem sva upokojena, živiva pa na podeželju v večji hiši, ki ima več kot 100 kvadratnih metrov ogrevalne površine. Hiša ni preveč dobro izolirana, zime pa so pri nas na Koroškem dolge in mrzle. Do zdaj sva ogrevala hišo s kurilnim oljem in drvmi. Nedavno se nama je pokvarila peč na olje, pa tudi peč na drva je dotrajana. Tako sva prisiljena obnoviti sistem ogrevanja. Ogrevanje s poleni ali peleti skoraj ne pride v poštev, ker je to za naju fizično pretežko. Zato vas prosiva za nasvet, za kakšno vrsto ogrevanja naj se odločiva z upoštevanjem naslednjih meril: čim manjši vložek, čim manjša poraba energenta in ekološki vidik. Vem, da je odgovor težak, upam pa, da nam boste lahko vsaj malo pomagali.«
Peč na pelete in velik zalogovnik
Vsekakor bi si objekt moral ogledati strokovnjak, dobrodošel bi bil tudi obisk energetske svetovalne pisarne Ensvet, ki so na Koroškem v Vuzenici, Slovenj Gradcu in Ravnah na Koroškem. Tam bo bralka lahko dobila natančnejše informacije, kajti mi se za potrebne podatke ne moremo obrniti na njo, ker se ni podpisala in ni navedla svojega naslova. Ob odločitvi za nov sistem pa je nujno poznati številne parametre: izoliranost hiše, sistem razvoda toplote in še marsikaj. Odsvetujemo zgolj pogovor s kakšnim izvajalcem, ampak se je primerneje obrniti na svetovalca, ki pozna vse sisteme in potem neodvisno svetuje.
Nas je pismo spodbudilo in bomo v več nadaljevanjih predstavljali različne sisteme ogrevanja. Vseeno najprej še zelo približen odgovor naši bralki. Morda bi bilo kljub njenim pomislekom vredno preveriti možnost uporabe peči na pelete. Zapisala je, da je to za njiju z možem fizično nemogoče, ampak ogrevanje s peleti ne pomeni absolutno tudi dvigovanje težkih vreč. Peči na pelete imajo lahko majhne zalogovnike peletov, ki jih je treba dnevno polniti, lahko pa tudi večje. Te se potem lahko polni ročno iz vreč ali pa iz jumbo vreč, kar je seveda treba narediti vsaj s pomočjo traktorja nakladalca. Peleti pa omogočajo tudi sistem, ki je zelo podoben hranjenju kurilnega olja. Izdela se večji zalogovnik, ki se ga potem polni tako kot cisterno z oljem. Pelete pripeljejo v cisterni in vam ga napolnijo. Tak razvoz je organiziran tudi na Koroškem. Potem potrebujete le še dozirni polž in seveda peč.
Toplotne črpalke niso rezervirane le za nove hiše
Kljub vsemu so pri obnovah aktualne tudi toplotne črpalke. Že pred leti je v naši prilogi o tem govoril ustanovitelj podjetja Termo-tehnika Kronoterm Rudi Kronovšek. Na vprašanje, da nekako velja, da so ogrevalne toplotne črpalke primerne le za dobro izolirane hiše in naj njihova uporaba v slabo izolirani hiši ne bi bila smiselna, je odgovoril: »Temu 'nekako velja' se moram prav nasmejati, ker mi ni jasno, kako je to prišlo v javnost oziroma kako se je ta miselnost sprejela, ki je s stališča stroke in 'kmečkega' izračuna popolnoma zgrešena. Sama logika pove, da bolj ko je neka hiša potratna oziroma ima večje toplotne izgube, večji prihranek bomo dosegli s toplotno črpalko in prej se nam bo tudi investicija povrnila.
Če pri porabi kurilnega olja v višini 3000 evrov privarčujemo s toplotno črpalko in radiatorji 60 odstotkov, pomeni to 1800 evrov, pri zelo dobro izolirani hiši in porabi kurilnega olja v višini 1800 evrov pa pomeni takšen prihranek približno 1080 evrov. Pri povprečni višini celotne investicije v toplotno črpalko z montažo v višini 7000 evrov (TČ + montaža) se pri manj izolirani hiši investicija povrne v približno štirih letih, in to kar dobri dve leti in pol prej kot pri bolj izolirani hiši. Torej iz tega sledi, da se investicija v toplotno črpalko bistveno bolj splača pri manj izolirani hiši, le ogrevalni sistem mora biti primeren. Seveda pa se ne glede na sistem ogrevanja izolacija vedno splača. Resnično upam, da se bo takšna napačna interpretacija čim prej nehala širiti.«
Zrak-voda, voda-voda, zemlja-voda
Vsak ogrevalni sistem ima svoje posebnosti, ki jih moramo upoštevati, da bo delovanje nemoteno, hkrati pa tudi najbolj učinkovito. Podobno je tudi pri toplotnih črpalkah, ki glede na večjo različnost v primerjavi s konvencionalnimi sistemi zahtevajo še več pozornosti. Izbira sistema, ki je lahko zrak-voda, voda-voda, zemlja-voda naj sledi temu, da je na voljo in ima hkrati najvišjo povprečno temperaturo v ogrevalni sezoni. To je v prvi vrsti podtalna voda, ki ima povprečno temperaturo okrog + 10 stopinj Celzija. Pri tem pa mora biti na voljo v zadostni količini (na Koroškem je pregloboko), hkrati pa mora imeti ustrezno kakovost (ta je še kako pomembna tudi zaradi mogočih težav z delovanjem). Če podtalnica ni na voljo, potem izkoristimo naslednjo možnost, ki je izkoriščanje akumulirane toplote zemlje, in sicer v obliki vgradnje horizontalnega kolektorja ali pa vertikalne zemeljske sonde. V prvem primeru potrebujemo ustrezno prosto zemeljsko površino, v drugem pa mora biti omogočen dostop za vrtalni stroj. Če navedeno ni na voljo, je najboljša možna izbira toplota okoliškega zraka in toplotna črpalka zrak-voda. Zrak je seveda na voljo povsod, ima pa od prej navedenih toplotnih virov najnižjo povprečno temperaturo (razen na Primorskem) in je iz tega razloga lahko ta vir nekoliko manj učinkovit.
Pri ogrevalnih sistemih s toplotno črpalko moramo izbrati nizkotemperaturne ogrevalne sisteme, kot so talno in stensko ogrevanje, medtem ko naj konvektorji in radiatorji služijo zgolj kot dopolnilo. Če pa imate vgrajene radiatorje, potem je ogrevanje z njimi seveda tudi možno, učinkovitost je sicer nekaj manjša, vendar so stroški ogrevanja še vedno vsaj 50 odstotkov nižji kot pri oljnem sistemu. Običajno se tu priporoča izbira visokotemperaturnih toplotnih črpalk, ki morajo biti prilagojene za delovanje na območjih s celinskim podnebjem (mrzle zime in visoka vlaga okrog 0 stopinj Celzija). To pomeni, da morajo imeti velikopovršinske uparjalnike z velikimi razmaki med lamelami in morajo hkrati imeti grelno število pri zunanji temperaturi +2 stopinji Celzija vsaj 3,6. Izvedbe, kot so zunanje enote klimatskih naprav, v našem podnebju niso dovolj učinkovite.
Zelo pomemben uparjalnik
Uparjalnik je zelo pomemben, tako da še nekaj besed o tem. Okvirno dejstvo je, da večji ko je uparjalnik za določeno moč, večja je učinkovitost toplotne črpalke. Če želimo, da bo učinkovito delovala v naših pogojih (torej takrat, ko so temperature med +5 in ‒5 stopinj Celzija ter visoka zunanja vlaga), mora biti razmak med lamelami uparjalnika najmanj 4 milimetre. V nasprotnem primeru bo toplotna črpalka sicer lahko delovala, vendar bo odtaljevanje (mrtvi čas in poraba energije) precej pogostejše, kar na koncu pomeni precej slabše letno grelno število toplotne črpalke.
Pri novogradnjah so potrebne moči ogrevalnih sistemov izračunane že v samem projektu. Odvisne so predvsem od velikosti objekta in kakovosti izolacije. Tako pri novogradnjah z dobro izolacijo potrebne toplotne moči toplotne črpalke praviloma ne presegajo 50 W/m2 ogrevalne površine + 200 W na osebo za segrevanje sanitarne vode (pri hišah z rekuperacijo računamo z največ 35 W/m2 ). Če pa pri obstoječih objektih ni izdelan izračun toplotnih potreb, lahko te najhitreje izračunamo iz letne porabe olja ali plina za ogrevanje.
Kaj za nove in kaj za že zgrajene hiše
Če se pripravljate na gradnjo nove hiše, je vsekakor edina smiselna odločitev nizkotemperaturni ogrevalni sistem – torej talno (kot dodatno lahko tudi stensko) ogrevanje (ki pomeni hkrati tudi najvišje udobje bivanja) za vse prostore. Kot dodatek k temu lahko izberete denimo kopalniške radiatorje ali konvektorje, če nameravate hladiti tudi prostore. Osnova pri tem je, da zaradi tega ne sme priti do potreb po zvišanju temperature ogrevalne vode. Nižja ko je lahko potrebna temperatura ogrevalne vode v sistemu, večje je grelno število in s tem večji prihranek pri stroških ogrevanja. Zvišanje temperature ogrevalne vode za stopinjo Celzija pomeni povečanje porabe za 2,5 odstotka.
Če pa imate obstoječ objekt, kjer so vgrajeni radiatorji, je možno tudi ogrevanje prek njih, vendar bo prihranek pri stroških ogrevanja manjši kot pri talnem ogrevanju. Pri takšnih objektih se priporoča izbira visokotemperaturnih toplotnih črpalkah. Seveda lahko v določenih primerih izberemo tudi nizkotemperaturne toplotne črpalke, če seveda vemo, da ni potrebna temperatura predtoka, ki bi bila višja od 55 stopinj Celzija. Morda pa bi bilo pri starejšem objektu, ki je opremljen le z radiatorji, zanimiva rešitev, ki pa bi jo bilo nujno preveriti s strokovnjaki, dodatna vgradnja stenskega ogrevanja in šele potem bi sledila odločitev glede sistema (visoko- ali nizkotemperaturnega), v odvisnosti od izoliranosti objekta pa bi bila morda smiselna še dodatna notranja izolacija. Obstajajo posebni sistemi, ki so sestavljeni iz mavčne plošče, v kateri je vgrajena razvodna cev za ogrevalno vodo. Elementi se suhomontažno vgradijo (povsem enako kot mavčne plošče) na podkonstrukcijo.
Vir: www.kronoterm.com
