Ameriške letalske družbe se pripravljajo na potencialno dobičkonosen nov posel, potem ko sta prometna ministra Kube in ZDA v ponedeljek uradno potrdila decembrski dogovor in podpisala sporazum o vzpostavitvi do 110 dnevnih rednih letalskih linij med državama. Prve vozovnice naj bi začeli prodajati jeseni, s čimer bosta državi prvič po več kot pol stoletja povezani tudi z rednimi, ne le čarterskimi letalskimi povezavami. Veljavna še vedno ostaja ameriška omejitev, po kateri državljani ZDA ne smejo potovati na Kubo zgolj v turistične namene. A pričakovati je, da bo odpravljena tudi ta prepoved, saj je v ZDA veliko interesa za otok, ki ga na leto obišče milijon turistov iz Kanade in še skoraj dva milijona iz drugih koncev sveta, večina slednjih iz Evrope. Dilema je le, kakšno stališče bo imel do politike odmrznjenih odnosov s Kubo prihodnji ameriški predsednik.
Lani Kubo obiskalo 160.000 Američanov
Odpiranje rednih letalskih linij sodi v sveženj odmrznitve odnosov med državama, ki sta jo decembra 2014 napovedala predsednika Raul Castro in Barack Obama – slednji zdaj resno razmišlja, da bi Kubo obiskal do konca mandata. Odtlej sta državi vzpostavili diplomatske odnose, izmenjali zapornike, omilili trgovinske ovire in omejitve za potovanja.
Od Floride 140 kilometrov oddaljeni otok, ki je bil pred Castrovo revolucijo priljubljena destinacija najrazličnejših Američanov, od filmskih zvezdnikov in boemov do podjetnikov in pobeglih mafijcev, bo z rednimi letalskimi linijami še dostopnejši Američanom, če si bodo želeli pogledati državo, ki zaradi počasnejšega razvoja od večine drugih karibskih otokov ponuja drugačen svet in več avtohtonosti. Trenutno lahko Američani na Kubo potujejo na obisk k sorodnikom, v verske, izobraževalne in raziskovalne namene, na razstave, športna udejstvovanja in tako naprej, ne pa še turistično. Za vsako tako pot v okviru ene od dvanajstih odobrenih kategorij je potrebno posebno dovoljenje. Po uradnih podatkih je Kubo lani tako obiskalo 160.000 Američanov
Zanimanje za trajektne povezave
Potniki iz teh kategorij bodo tudi prvi, ki bodo lahko uporabljali redne letalske proge. Letalske družbe se že pripravljajo na boj za tržni delež in pričakovati je precej prerivanja, ko bo ministrstvo za promet razdeljevalo licence za določene linije. Dogovor med državama namreč predvideva vzpostavitev dvajsetih rednih dnevnih linij med Havano in ameriškimi mesti ter še po do deset rednih dnevnih linij s preostalimi devetimi kubanskimi mednarodnimi letališči. Havana je seveda najbolj zaželena, medtem ko so nekatera kubanska mednarodna letališča bistveno manj tržno zanimiva. Odločitev o tem, katera družba bo lahko letela kam in kdaj, bodo sporočili poleti, je v sporočilu za javnost zapisalo prometno ministrstvo. Pričakovati je tudi, da bodo ZDA medtem odpravile sedanje omejitve, po katerih so poleti na Kubo dovoljeni le s treh letališč – v Miamiju, Los Angelesu in New Yorku. Zato pa ni pričakovati, da bi v ZDA kmalu letela kubanska letala. Za to bi morala dobiti licence vsaj dveh ministrstev.
V ZDA je tudi veliko zanimanja za trajektne povezave, ki so bile priljubljene pred revolucijo, zaradi katere so bili potem odnosi med državama desetletja na mrtvi točki. Podjetja na Floridi so začela pripravljati teren za morebitne proge, s katerimi bi potnike iz ZDA na Kubo po vodi prepeljali v dobrih štirih urah.
