Pravdni postopek, ki ga vodi mariborska okrožna sodnica Nevenka Đebi, je zanimiv že zgolj zaradi višine odškodninskega zahtevka. Okrogel milijon evrov terja podjetje Vinag v stečaju od NKBM. To vsoto je Vinag leta 2011 plačal banki na podlagi terminske pogodbe o nakupu delnic elektrodistribucijskih podjetij. V zameno pa ni prejel ničesar.
Še bolj zanimiva postane tožba nekdaj ugledne vinske hiše zato, ker razsvetljuje poslovne prakse, s katerimi se je nekoč kopala luknja v bilančno vsoto tedaj druge največje slovenske banke. S spornimi, v vodstvu banke orkestriranimi posli naj bi časopisna hiša Večer prišla v last Mateja Raščana, pogrebnika številnih medijskih in drugih podjetij.
Tast ji je razložil, da je pogodba neškodljiva
Včeraj je Đebijeva zaslišala Klementino Ihanec, nekdanjo direktorico Vinaga in življenjsko sopotnico Lea Ivanjka, večinskega lastnika padlega mariborskega vinarja. Ihančeva, ki je zdaj zaposlena v dunajskem podjetju Andbra, je vodenje Vinaga prevzela januarja 2010. Tedaj je bilo podjetje izpostavljeno do skupine NKBM za približno 3,5 milijona evrov, direktorica pa si je prizadevala urediti vsa odprta dolžniška razmerja in skleniti novo dolgoročno kreditno pogodbo.
Spomladi 2010 naj bi jo poklical Raščan, s katerim se je poznala iz nadzornega sveta Julius Fonda. Predlagal naj bi ji podpis terminske pogodbe z NKBM za nakup delnic podjetij Elektro Ljubljana, Elektro Primorska in Elektro Celje po knjigovodski vrednosti 1,8 milijona evrov. To pogodbo naj bi Raščan potreboval za dodatno zavarovanje svojih poslov z banko. Pogodbo je Ihančeva podpisala 15. julija 2010 v prepričanju, da za Vinag ne bo imela posledic. To naj bi ji razložil njen tast, vplivni mariborski pravnik Šime Ivanjko.
Oktobra 2010 je Raščan podpisal več menic, s katerimi je jamčil izpolnitev posla, marca 2011 pa je sledilo podaljšanje terminske pogodbe z NKBM. Štiri mesece kasneje naj bi bančnik NKBM Igor Muhič od Vinaga terjal nakazilo milijon evrov. »Pritiskal je, da moramo pogodbo realizirati, sicer bodo posledice,« je izpovedala Ihančeva.
Vinag je denar nakazal 7. oktobra 2011. Priskrbel si ga je pri Faktor banki, KBM Fineku in Fractal Consultingu Tomaža Ročnika, ki je posodil 300.000 evrov. O takšnem načinu financiranja naj bi se dogovorili na NKBM. Kasnejše preiskave komisije za preprečevanje korupcije so pokazale, da je bil ta milijon evrov namenjen za plačilo are za nakup mariborske medijske hiše Večer. Prek podjetja 3lan jo je skušal lastniško prevzeti Raščan, banka pa mu je pri tej nameri več kot prijateljsko asistirala.
Kljub temu da je Vinag nakazal denar, delnic ni nikoli prejel. V NKBM so prepričani, da zaradi te sporne okoliščine Vinagu ne dolgujejo ničesar, ker naj bi bila terminska pogodba nična.
Propadli vinar toži tudi nekdanjo direktorico
Po besedah Ihančeve se v Vinagu niso zanimali za nakup delnic. »Posel je bil zamisel NKBM,« je dejala. »Z banko smo si želeli imeti prijazen odnos. Rekli so mi, da bo čez tri mesece vse rešeno, če podpišem.«
S sklenitvijo terminske pogodbe naj bi si Vinag obenem zagotovil še ugodnost v edicijah Dela Revij, ki jih je tedaj obvladoval Raščan, in sicer kar dva milijona evrov popusta pri zakupu medijskega prostora. Da je bil posel povezan z nakupom Večera, ni bila seznanjena, je še povedala.
Zaradi sporne terminske pogodbe je Vinag v stečaju vložil milijonsko odškodninsko tožbo tudi zoper Ihančevo. Zato je pooblaščenec NKBM Vladimir Špiganovič včeraj predlagal začasno prekinitev postopka. Po njegovi oceni bi moralo sodišče najprej pravnomočno presoditi, ali je Ihančeva tista, ki je zaradi sklenitve škodljive pogodbe dolžna poplačati škodo Vinagu. Sodnica o tem predlogu še ni odločila.
Na aprilskem naroku bo zaslišala Tomaža Ročnika. Od njega bo med drugim skušala izvedeti, kdo je bil pobudnik sestanka, na katerem so se dogovorili za kreditiranje Vinaga.
