Slovenija po avstrijskih poteh negostoljubnosti: na mejo pošiljamo vojsko, prevzemamo avstrijske kvote in določamo »varne države«

V skladu s politično-varnostnim učinkom domin na balkanski migracijski poti je po avstrijskem zaostrovanju prehajanja beguncev čez avstrijsko-slovensko mejo tudi uradna Ljubljana napovedala podobne ukrepe na slovensko-hrvaški meji. Potem ko je avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl - Leitner dnevno kvoto prehajanja beguncev določila na 3200 ljudi (kar je dvakrat več, kot se je špekuliralo, in približno trikrat več od trenutnih dnevnih prehodov), tudi Slovenija v Avstrijo ne bo pošiljala več beguncev, kot jih bo Avstrija pripravljena sprejeti. Ukrepi so usklajeni z Avstrijo. Slovenija na hrvaški meji ne bo več sprejemala beguncev, ki nimajo urejenih dokumentov, na balkanski migracijski poti niso bili registrirani, ne prihajajo iz ogroženih držav ali za mednarodno zaščito ne nameravajo zaprositi v Sloveniji.

A že ta zmanjšana prepustnost na avstrijsko-slovenski meji utegne povzročiti več poskusov nezakonitih prehodov zelene meje, saj bodo slovenske oblasti od hrvaške policije na meji sprejemale zgolj toliko beguncev, kot jih bo Avstrija pripravljena sprejeti. »Pritisk na zeleno mejo bi se utegnil zato povečati,« je priznala notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Prav zato bodo za varovanje meje aktivirali tudi vojsko s spornim 37. a-členom novele zakona o obrambi, ki ga je varuhinja človekovih pravic vložila v ustavno presojo. Koliko vojakov bo napotenih na podporno delo k policistom (begunce bodo smeli opozarjati, napotiti in jim začasno omejiti gibanje oseb), včeraj ministrica še ni pojasnila.

Ukrepi zoper presenečenje

Po oceni dr. Aleša Bučarja Ručmana s fakultete za varnostne vede je ukrep slovenske vlade nepotreben in presenetljiv. »Gre za ukrep slovenske vlade, ki ga glede na zadnje dogajanje na terenu, ko je bil vzpostavljen dokaj uspešen sistem prevoza beguncev med Hrvaško, Slovenijo in Avstrijo, ne potrebujemo in je lahko tudi presenetljiv. A ga je treba postaviti tudi v politični kontekst zadnjega meseca, ko očitno prihaja do postopnega zapiranja prehoda na ciljno destinacijo, kjer se nakazuje, da se bo avstrijska meja začela tesneje zapirati.« V ozadju tokratne odločitve slovenske vlade se po Bučar-Ručmanovem mnenju zato najverjetneje skriva dogovor med Slovenijo in Avstrijo, morda tudi Nemčijo. »Slovenija si očitno ne želi, da bi jo razmere presenetile, zato se želi pripraviti, da lahko vojake s policijskimi pooblastili nemudoma pošlje na mejo. Drugo vprašanje pa je, kako uspešni so lahko takšni individualni ukrepi držav, brez skupne evropske, solidarne in humanitarne akcije.«

Zakon o obrambi je prav zaradi člena, ki vojski podeljuje policijska pooblastila, sicer v presoji ustavnega sodišča. V začetku februarja jo je predlagala varuhinja za človekove pravice Vlasta Nussdorfer. Čeprav je pobuda za izpodbijanje zakona prišla z Radia Študent, pa so v uradu varuha pojasnili, da sami ne nasprotujejo dodatnim pooblastilom vojski, vendar so ta premalo jasno zapisana. Pooblastila napotitve in obvladovanja skupin in množic v predpisih o policiji niso izrecno opredeljena, problematično se jim zdi tudi vprašanje nadzora in odgovornosti, poleg tega pa v zakonu niso opredeljeni pritožbeni mehanizmi. Zaradi vseh teh nejasnosti bi po oceni varuha za človekove pravice posameznikom nastale težko popravljive posledice zaradi teže posegov v človekove pravice. Ali bo zaradi ustavne presoje zakona njegovo izvajanje in s tem napotitev vojakov na južno mejo zadržana, ministrica Vesna Györkös Žnidar včeraj ni vedela povedati. Na pristojnih parlamentarnih odborih naj bi predlog vlade za aktivacijo vojske potrdili še ta teden, parlament pa naj bi napotitev vojske s policijskimi pooblastili na mejno področje s precejšnjo večino potrdil že predvidoma v ponedeljek.

Faymann: Nemčija bo spet sledila Avstriji

Avstrijska odločitev zaostrovanja mejnega režima in uvajanja urnih ter dnevnih kvot za prehajanje beguncev je naletela predvsem na ostro kritiko v Italiji, kjer je populistična Severna liga napadla vlado Mattea Renzija. Avstrijske odločitve o uvedbi letnih kvot za sprejem prosilcev za azil – njihova posledica so prav urne in dnevne kvote prehajanja beguncev – v evropski komisiji niso želeli komentirati, dokler ne dobijo avstrijske pravne obrazložitve. Po mednarodnem pravu so sicer države dolžne sprejeti vse prošnje za azil in jih obravnavati. Tako kot se torej v evropski komisiji zaenkrat ne spuščajo v zakonitost avstrijskih ukrepov, pa tudi glede napovedanih schengenskih mejnih nadzorov na 12 avstrijskih mejnih prehodih niso imeli kaj dosti povedati. Pojasnili so le, da je Avstrija že septembra komisijo obvestila o uvedbi mejnih nadzorov na vseh svojih notranjih mejah, zato jim z Dunaja dodatnega pojasnila o krepitvi mejnega nadzora ni bilo treba poslati v Bruselj.

Avstrijski kancler Werner Faymann verjame, da bo Nemčija sledila avstrijskim stopinjam in kmalu uvedla bolj restriktivno begunsko politiko. »Prepričan sem, da bomo kmalu spet usklajeni,« je dejal Faymann in zagotovil, da zaradi avstrijske odločitve prijateljstvo z Nemčijo ni razpadlo. Nemška kanclerka Angela Merkel na današnji vrh EU vendarle prihaja osiromašena. Južna zaveznica Avstrija je namreč z nagibanjem k višegrajskemu načinu reševanja begunske krize in postavljanjem dnevnih kvot za prehajanje beguncev naredila odmik od poskusov Merklove glede reševanja migrantske krize, kjer vse upanje polaga v turški akcijski načrt za zajezitev migracij. Kot je namreč dejala na včerajšnji razpravi v bundestagu, ne verjame v postavljanje novih žičnatih ograj, kar je sicer cilj višegrajske četverice. S turškim premierjem Ahmetom Davutoglujem je na mini vrhu »koalicije voljnih držav« (nanj je povabljen tudi premier Miro Cerar) nameravala govoriti predvsem o pospešitvi akcijskega načrta in krepkem zmanjšanju števila beguncev, ki bi jih države na migrantski poti še uspele oskrbeti. A po včerajšnjem napadu v Ankari je Davutoglu pot v Bruselj odpovedal.

Dvorjenje Turčiji in udrihanje čez Grčijo

Precej govora bo o skorajšnjem začetku delovanja vseh žariščnih točk na egejskih otokih, ki so zdaj pripravljene na sprejem prvih beguncev. Prav v teh petih sprejemnih centrih naj bi že na grškem ozemlju ločevali do mednarodne zaščite upravičene begunce in ekonomske migrante, ki bi jih nato vračali v domovine oziroma Turčijo. Če Grčija ne bo sposobna nadzorovati svojih meja, avstrijski kancler Faymann nujnost ukrepanja vidi predvsem pri Sloveniji, Hrvaški, Srbiji in Makedoniji. Ne more si namreč predstavljati, da bi lahko makedonsko-grška meja postala zunanja meja EU, saj Makedonija sploh ni članica osemindvajseterice. Faymann je meril predvsem na zamisli višegrajske četverice (deloma pa tudi Slovenije), da bi z evropskimi policijskimi in tudi vojaškimi silami zavarovali makedonsko-grško mejo pred nezakonitimi prehodi migrantov.

A njegove diplomatsko pomirljive besede so v jasnem nasprotju z nasveti njegovega zunanjega ministra Sebastiana Kurza minuli teden ob koncu balkanske turneje, ko je makedonskim oblastem svetoval, naj bodo pripravljene na zaprtje meje z Grčijo. Uradne Atene že mesece doživljajo vseevropsko ostro kritiko zaradi slabega nadzora meje s Turčijo in številnih beguncev, ki so neregistrirano prehajali naprej proti zahodni Evropi. Zdaj je grški minister za migracije Janis Muzalas to kritiko vrnil tudi Madžarski in Sloveniji, ki pri varovanju makedonsko-grške meje sodelujeta s svojimi policisti. »Je Grčija sovražnica Evrope? So begunci sovražniki? Če kdo to verjame, naj to tudi oznani,« je dejal Muzalas.