Medtem ko so delavci Vodnogospodarskega podjetja (VGP) Novo mesto na potoku Radulja na Dolenjskem izvajali tako imenovano sonaravno urejanje brežin, s čimer naj bi pripomogli k poplavni varnosti, so svoj lonček pristavili še lokalni lastniki obrežnih zemljišč. Eden od njih je šel celo tako daleč, da je na kulturni praznik z bencinom polil in zažgal eno od dveh aktivnih bobrišč na mokrišču Zdravci v občini Šmarješke Toplice, ki sodi v varovano območje Nature 2000.
Nekulturno vedenje na kulturni praznik
»Ker je bil del struge Radulje, kjer je stalo bobrišče, izvzet iz projekta sonaravnega urejanja potoka, je po končanih delih vodnogospodarskega podjetja lastnik tamkajšnjega zemljišča Jože Kolenc samoiniciativno do golega posekal vse grmičevje okoli bobrišča, nanj zmetal veje, na koncu pa je domovanje bobrov, ki so ga sredi mokrišča gradili več let, polil z bencinom in ga zažgal,« je povedal domačin in ljubiteljski naravovarstvenik Jani Vidmar, ki se je s partnerko povsem po naključju znašel na mestu zločina.
Med opazovanjem ptic je namreč opazil dim in sprva pomislil, da gre za požig stare trave. A ker bobre na območju Zdravcev spremlja že od leta 2009, je daljnogled usmeril tudi proti bobrišču. In obstal šokiran. »Poklical sem policijo, ki je naredila zapisnik na terenu. Prisoten je bil tudi požigalec z družino. Naslednji dan sem poklical še pristojni inšpektorat in na novomeško enoto Zavoda RS za varstvo narave. Inšpektor je na terenu ugotovil, da je bil poseg v zarast nezakonit, zato naj bi zoper storilca uvedel prekrškovni postopek. Glede požiga bobrišča pa menda ni našel nedvoumnih dokazov o njegovem obstoju,« je bil nad odzivom inšpektorja za okolje razočaran Vidmar, ki je prepričan, da se podobne kršitve nekaznovano množično dogajajo na vseh slovenskih vodotokih. Pristojnemu organu je sicer naknadno poslal fotografije bobrišča, ki ga je dokumentiral zadnjih pet let.
»Ekološki inženir« je strogo zavarovan
Na novomeškem zavodu za varstvo narave so za razliko od inšpektorja prepričani, da je šlo za požig bobrišča. »Inšpektorjeva ugotovitev je res čudna, a doslej ni imel izkušenj z bobrišči, zato je bil verjetno malce zmeden. Gre za novo vrsto, zato njihovih domovanj inšpektorji na terenu še niso vajeni. A verjamem, da bo inšpektor opravil ponoven ogled in da bo zadevi prišel do dna. In ukrepal v skladu z uredbo,« se nadeja Andrej Hudoklin z novomeškega zavoda za varstvo narave.
»Bober je v Sloveniji uvrščen na rdeči seznam ogroženih sesalcev, in sicer ima oznako Ex/E, kamor so uvrščene ogrožene vrste, ki so v preteklosti že izumrle, danes pa so ovrednotene kot prizadete,« je povedal dr. Miha Krofel z oddelka za gozdarstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti. Bober je po njegovih besedah eden najpomembnejših ekoloških inženirjev – to so vrste, ki s svojo aktivnostjo pomembno spreminjajo biotope, v katerih živijo in tako ohranjajo naravno stanje, pomembno za številne druge vrste.
»Bober je pomemben zlasti z vidika podiranja obrežne vegetacije, strukturiranja rečnih bregov in gradnje jezov, s čimer se ohranjajo mokrišča in upočasnjuje vodni tok,« je pojasnil dr. Krofel in poudaril, da je bilo požgano bobrišče na območju Zdravcev nedvoumno aktivno. »Sam sem ga večkrat obiskal na terenu in vsakič smo na njem našli znake stalne prisotnosti bobra. Na voljo so tudi posnetki bobrov, ki ga gradijo. Po požigu pa so bile v votlini, kjer so bivali bobri, najdene tudi sveže oglodane veje s sledmi bobrovih zob. Bobrišče si je večkrat ogledala tudi vrsta drugih strokovnjakov, ki lahko to potrdijo.«
Inšpektor verjame, a ni prepričan
Zanimivo je, da tudi inšpektor za okolje Darko Okleščen z novomeške območne enote inšpektorata za okolje in prostor, ki je opravil terenski ogled in zaslišal požigalca, verjame, da je bilo dejansko požgano bobrišče, a, kot pravi, zaenkrat tega ne more stoodstotno dokazati. »Opazil sem luknjo, ki izhaja iz požganega gnezda, a da je bilo dejansko požgano bobrišče, ne morem z gotovostjo trditi. Da bi to lahko storil, bi moral odstraniti za eno prikolico posekanega vejevja. Ali se bo vejevje odstranilo, še ne vem. Je pa že poseg v obrežni svet na zavarovano območje brez potrebnih soglasij dovolj tehten razlog za ukrepanje in ustavitev kakršnih koli nadaljnjih posegov na tem območju. In zoper storilca bom vsekakor uvedel prekrškovni postopek,« je povedal Okleščen. Predvidena kazen za posameznika je v tem primeru od 400 do 1200 evrov.
