Župani koroških občin se strinjajo, da je delo zdravstveno-reševalnega centra Koroške dobro, obstoječa oblika organiziranosti pa se je izkazala kot optimalna za dajanje nujne medicinske pomoči na območju celotne regije. Takšno je njihovo sporočilo z zadnjega posveta za zaprtimi vrati, kjer so presojali ravno o tem, ali naj ta center obstane ali ne.
Dobro organizirani in opremljeni
Župani se očitno zavedajo, kako zelo razvejana je njihova regija, že dalj časa tudi opozarjajo na slabe ceste in nujnost začetka izgradnje tretje razvojne osi, ki pa je zagotovo še ne bodo dobili tako hitro. Prav tako je na Koroškem tudi kar nekaj težke industrije, kjer so poškodbe pri delu pogoste in v hitenju na pomoč je pomembna vsaka minuta. Kljub temu so se v javnosti v zadnjem času pojavile težnje po ukinjanju nekaterih javnih zavodov oziroma selitvi teh v Slovenj Gradec. Med temi naj bi bil tudi zdravstveno-reševalni center Koroške, saj naj bi izvajanje nujne medicinske pomoči prevzela slovenjgraški zdravstveni dom ter novi urgentni center slovenjgraške bolnišnice.
A zdravstveno-reševalni center Koroške ima zelo dobro urejeno dispečersko službo in uspešno koordinira delo in reševanje na terenu, ima tudi ekipo visokoizobraženih reševalcev in zdravnikov ter ustrezen vozni park. Premorejo sedem reševalnih vozil, dva reanimobila ter 16 vozil za nenujne prevoze. Ob morebitni nesreči tako lahko zelo hitro dajo prvo pomoč. Na to je opozoril tudi ravenski svetnik Jani Prednik iz vrst socialnih demokratov, ki je zaradi tega sklical celo posebno novinarsko konferenco. »Z ukinitvijo tako pomembnega javnega zavoda bi ogrozili osnovne zdravstvene pravice prebivalcev Mežiške, Dravske in Mislinjske doline, ki morajo imeti enake možnosti preživetja ob morebitnih nesrečah kot vsi drugi prebivalci Slovenije,« je dejal Prednik. In ob tem spomnil na nedavno hudo prometno nesrečo na Janečah, v kateri se je poškodovalo šest ljudi, dva od njih huje. »Takrat so reševalci tega centra aktivirali vse razpoložljive ekipe in ponesrečence hitro prepeljali do slovenjgraške bolnišnice,« pove Prednik.
Ministrstvo: Občine naj se dogovorijo same
Kljub temu da je zdravstveno-reševalni center Koroške nekakšen unikum v slovenskem prostoru, pa tudi na ministrstvu za zdravje organizaciji nujne medicinske pomoči na tak način, kot je urejena na Koroškem, ne nasprotujejo. Tudi zato so jim konec januarja brez zadržkov ponovno izdali dovoljenje za opravljanje dejavnosti, brez katerega so bili že nekaj časa. To je šele lani, po prevzemu funkcije, ugotovila nova direktorica Marijana Kašnik, ki je nemudoma začela urejati status in odpravljati druge nepravilnosti. »To soglasje je bilo dejansko le formalnost, saj naš center izpolnjuje vse pogoje za izvajanje nujne medicinske pomoči in to dejavnost opravlja že skoraj 90 let,« poudarja Kašnikova, ki je bila po seji sveta koroške regije za zaprtimi vrati zadovoljna.
Dejstvo pa je, da se bodo morale občine, ki tudi sofinancirajo njegovo delovanje, odločiti, ali naj center še naprej opravlja dejavnost izvajanja nujne medicinske pomoči na terenu, ki jo izvajajo pogodbeno za zdravstvene domove, ki so v mreži in jih tudi financira zdravstvena zavarovalnica, ali ne.
»Ustanovitelji in zdravstveni domovi se morajo torej odločiti, ali bo zdravstveno-reševalni center Koroške še naprej izvajal to storitev tudi zanje, torej zdravstvene domove, ali bodo naloge prevzeli sami. Za nas je pomembno, da se dejavnost izvaja v skladu s predpisi, kakovostno in varno ter da so pristojnosti in tudi odgovornost jasne. Ne nazadnje so sredstva za nakup vozil, opreme in financiranje kadra za omenjeni center prihajala iz deleža sredstev, ki so bila namenjena zdravstvenim domovom,« odgovarjajo na ministrstvu.