Potem ko je občina Velike Lašče oktobra lani ukinila javni zavod za kulturo in turizem Trubarjevi kraji in v začetku leta vrnila ključe gradu Turjak ministrstvu za kulturo, se domačini sprašujejo, kdaj bo grad spet odprt za obiskovalce in kakšno uslugo oziroma koristi si je pravzaprav s tem dejanjem naredila občina. Če namreč župan Anton Zakrajšek na eni strani ukinitev javnega zavoda utemeljuje z njegovim neučinkovitim in finančno nevzdržnim delovanjem, njegovi nasprotniki trdijo, da občina z ukinitvijo zavoda in vračilom grajskih ključev državi ne bo nič privarčevala, temveč se razlogi za ta korak po njihovem skrivajo drugje.
Župan se je namreč javni zavod Trubarjevi kraji odločil ukiniti, ker se ta ni zmogel sam financirati in je za plače dveh zaposlenih morala poskrbeti občina. Kar sicer ni nič neobičajnega, saj tovrstne zavode običajno financirajo občine ustanoviteljice. Poleg tega je Zakrajšek, kot je pojasnjeval občinskim svetnikom, sledil nikoli sprejeti strategiji vlade po ukinjanju oziroma združevanju zavodov z manj kot 15 zaposlenimi in ravno tako nepotrjeni domnevi, da bi kulturno ministrstvo letos prenehalo sofinancirati dejavnost javnega zavoda, ki je upravljal državni grad Turjak.
Nasprotujoči si razlogi za ukinitev zavoda
Ob vsem tem je Zakrajšek javnemu zavodu očital še, da niso izvajali vseh aktivnosti, zaradi katerih so ga pred osmimi leti ustanovili. Poleg kulturnih prireditev bi namreč dva zaposlena na čelu z »ljubiteljskim« direktorjem, ki je delo opravljal za 200 evrov na mesec ali včasih celo brezplačno, morala koordinirati še vse občinske prireditve. Namesto tega, je bil Zakrajšek ogorčen jeseni, so v zavodu želeli zaposliti dodatne ljudi in povišati cene storitev, med drugim tudi porok, za katere je prepričan, da se na drugih gradovih celo znižujejo. A dejstvo je, da so se za kritje stroškov na gradu Turjak morali v enem dnevu poročiti vsaj trije pari, sicer je javni zavod beležil izgubo, je pojasnil Matjaž Gruden, nekdanji direktor javnega zavoda Trubarjevi kraji, postopno kadrovsko in finančno okrepitev zavoda pa so podpirali tudi na ministrstvu za kulturo.
Sogovornik, ki je bil na čelu zavoda prvih pet let njegovega delovanja, prav tako zagovarja dobro delo sodelavcev, ki so organizirali številne kulturne prireditve in v zavodovo blagajno na leto prinesli 60.000 evrov, ni pa poslanstvo javnega zavoda, da bi se moral sam preživljati, je prepričan. »Poleg tega sta oba zaposlena v javnem zavodu zdaj postala občinska uradnika,« je dodal Gruden in s tem namignil, da občina zaradi ukinitve javnega zavoda ne bo kaj dosti privarčevala, le župan si bo s tem (še) lažje pripisoval zasluge za organizacijo (množičnih) prireditev, sploh ob letošnji 30. obletnici delovanja Trubarjeve domačije.
Zakrajšek je namreč tovrstne apetite pokazal že na oktobrski seji občinskega sveta, ko je napovedal ustanovitev projektih skupin za turizem in kulturo pod občinskim okriljem, da je bila ukinitev Trubarjevih krajev prioriteta pred iskanjem rešitev za ohranitev zavoda, pa so bila dovolj zgovorna njegova pojasnila svetnikom, da direktorja javnega zavoda na občinski svet ni povabil, ker nima tam kaj početi, saj o njegovem delovanju odloča svet zavoda. Svoje je dodala še podžupanja Tatjana Devjak. Na vprašanje svetnika Sreča Knafelca, ali so pri analizi delovanja zavoda, ki je botrovala njegovi ukinitvi, sodelovali z direktorjem Borisom Zoretom, je namreč odgovorila, da zna brati poročila in dodatnih direktorjevih pojasnil ne potrebuje.
Ministrstvo: Sofinanciranja nismo nameravali ukiniti
In če je občina na trhlih temeljih zgradila razloge za ukinitev Trubarjevih krajev, so neprepričljivi tudi razlogi za vračilo grajskih ključev državi, menijo tako poznavalci lokalne politike kot tudi predstavniki kulturnega ministrstva. Občina se je namreč brez jasne pritrditve kulturnega ministrstva, da bo res ukinilo sofinanciranje vzdrževanja gradu, vnaprej odpovedala 20.000 evrom. Celo več, na ministrstvu trdijo, da bi z občino obnovili pogodbo o sofinanciranju zavoda Trubarjevi kraji. Hkrati je Zakrajšek svetnikom tarnal, da občina nima na voljo toliko denarja, da bi podvojila obstoječi proračun za grad, a na drugi strani trdil, da bi občina našla celo 50.000 evrov na leto, če bi država popustila in grad brezplačno predala v občinsko last. A ker se to ni zgodilo, ker grad v skladu z dokumentom ovrednotenje kulturnih spomenikov v lasti države ni namenjen »odtujitvi«, so Laščani raje užaljeni vrnili ključe gradu, kot da bi z ministrstvom našli skupno besedo o upravljanju kulturnozgodovinske dediščine, ki obiskovalce na ogled vabi že na ljubljanski obvoznici.
Ministrstvo bo zato gradu poskušalo najti drugega najemnika in želijo si takšnega upravnika, kot je bil javni zavod Trubarjevi kraji, ki je skrbel za oglede pod strokovnim vodstvom, poroke, srednjeveške dneve in podobne kulturne dogodke. Vendar bo razpisni postopek bržkone dolgotrajen, do takrat pa bo grad Turjak ostal zaprt za obiskovalce. Kulturna in turistična ponudba Velikih Lašč bo s tem močno okrnjena, je prepričan Gruden, ki je bolj kot boju za lastništvo gradu naklonjen uresničevanju ideje o evropskem ali vsaj državnem muzeju turških vpadov, ki ga ni nikjer v Evropi.