Saga o usodi Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju, njegovem statusu in financiranju ter o domnevni neustrezni porabi sredstev se nadaljuje. Po zadnjih ugotovitvah urada za nadzor proračuna naj bi Ksevt leta 2014 nenamensko porabil nekaj več kot 50.000 evrov, ki bi jih morala potemtakem občina Vitanje kot prejemnica sredstev za delovanje zavoda vrniti državi. Vendar pa nekdanji direktor Ksevta Miha Turšič zavrača navedbe iz poročila, ki ga je pripravil inšpektor Boštjan Bezek; trdi namreč, da so sporne in prikrojene stališčem ministrstva za kulturo.
Slab posluh za pojasnila
Prav nestrinjanje o tem, kaj je namenska poraba programskih sredstev, je bilo eno izmed jabolk spora med Turšičem in ministrstvom, zaradi katerega je ta jeseni gladovno stavkal. Ministrstvo, ki je program Ksevta leta 2014 sofinanciralo s 110.000 evri, je namreč lani zahtevalo, da občina vrne 45.784 evrov, ki naj bi bili nenamensko porabljeni za plače zaposlenih v Ksevtu ter nekatere druge izdatke. Turšič je na drugi strani zatrjeval, da so predložili vse potrebne dokumente, ki potrjujejo ustreznost porabe denarja, da pa ministrstvo njihove argumente preprosto ignorira. Svoj protest je Turšič prekinil predvsem iz dveh razlogov: zaradi mnenja direktorata za javno računovodstvo, da nepravilnosti v Ksevtu ni bilo in je bila poraba javnih sredstev upravičena in transparentna, ter zaradi vladne obljube o vzpostavitvi posebne tehnične pisarne, v okviru katere bi se uredil finančni in pravni status zavoda. Kaj se je v tem času spremenilo, da je urad za nadzor proračuna pritrdil stališčem ministrstva?
»Mnenje direktorata za javno računovodstvo je temeljilo na takrat dostopnih podatkih splošnejše narave,« pojasnjuje Turšič. »Urad za nadzor proračuna se je decembra lotil podrobne, dober mesec trajajoče revizije, v okviru katere so natančno pregledali naše poslovanje. Namen je bil, da se pride zadevi do dna, toda poročilo, ki ga je pripravil inšpektor Bezek, je povsem selektivno. Sledi zgolj zatrjevanjem ministrstva za kulturo, naše pripombe in popravki k njegovim ugotovitvam pa so bili zavrnjeni kot nepotrebni.«
Nov poskus diskreditacije?
Pri tem Turšič poudarja, da je Bezek dober prijatelj Matjaža Šekoranje, sekretarja na ministrstvu za kulturo, ki naj bi bil skupaj z direktorico direktorata za ustvarjalnost Biserko Močnik odgovoren za večkratne poskuse »medijske in pravne likvidacije ustanoviteljev Ksevta«. Inšpekcijski pregled po Turšičevem mnenju ni potrdil nepravilne rabe proračunskih sredstev, saj poročilo, kot pravi, ne vsebuje jasne dikcije o tem, kateri veljavni predpisi naj bi sploh bili kršeni.
Bezek v poročilu ugotavlja, da je zahtevek ministrstva za vračilo sredstev upravičen, da je bilo dodatnih 4700 evrov porabljenih za plačilo »zasebnega dolga v. d. direktorja Ksevta«, da je bilo gotovinsko poslovanje zavoda netransparentno in da je Turšičev zasebni zavod Planit lani izdal Ksevtu več računov za storitve, ki spadajo med delovne obveznosti zaposlenih v Ksevtu, zaradi česar »obstaja utemeljeni sum«, da so bile v resnici opravljene pri javnem zavodu, ki ga je vodil Turšič. Ta odgovarja: »Noben 'moj' zavod ni od zavoda Ksevt prejel nobenih sredstev, pri plačilu omenjenega dolga pa ni šlo za moj osebni dolg, temveč za dolg, ki ga je imel do ustvarjalke predhodnik zavoda Ksevt. Gre za slabo preverjene ugotovitve, katerih edini namen je moja diskreditacija.« Dodaja, da se je Bezek izogibal srečanju z njim in s tem preverjanju dejstev. »Še enkrat: poraba proračunskih sredstev je bila transparentna, s pogodbo določeni program pa v celoti izveden,« končuje Turšič. Na končni sklep o (ne)upravičenosti porabe proračunskih sredstev v Ksevtu bo očitno treba še počakati.
