Raziskave so pokazale, da telesna zgradba ščurkom omogoča prehod skozi zelo ozke razpoke, stisnejo se lahko tudi skozi takšne, ki predstavljajo četrtino njihove višine. Svoje okostje tako skrčijo kar za polovico. To pa njihovega premikanja ne upočasni, saj lahko noge obrnejo na stran in se skozi ozke prostore premikajo zelo hitro. Njihova izjemna vzdržljivost ni nič novega. To ste morda obupano ugotovili že sami, ko ste kakšnega brez uspeha s copato lovili po domači kopalnici. Pritisk, ki ga zdržijo in jo še vedno odnesejo brez poškodb, je namreč približno 900-krat večji od njihove telesne teže.
Vse te lastnosti so znanstveniki z Berkleyja s pridom uporabili za razvoj nove iznajdbe. Podatki o prožnem okostju ščurkov, pridobljeni z raziskavami, so pripomogli k ustvarjanju prototipa robotskega ščurka, imenovanega robot CRAM, z vzdržljivim stisljivim oklepom in plastjo, ki se lahko razširi.
Nenavaden navdih iz narave bi nam lahko koristil predvsem v primeru potresov in eksplozij, glavni cilj je namreč uporabljanje robota za iskanje ljudi, ujetih pod ruševinami. Ščurke v velikosti dlani bi na območje nesreče poslali skozi majhne razpoke, skozi katere ljudje in večji roboti ne morejo vstopiti. Tako bi prvi preverili, ali je področje varno in stabilno ter zabeležili, kje so preživeli.
