Absolutni rekorder je sicer Lyst s slovenskim soustanoviteljem Sebastjanom Trepčo, ki je v C rundi financiranja zbral kar tretjino vseh investicij. Pozitivno pri leta 2010 v Londonu ustanovljenem startupu, ki je razvil platformo za prodajo visoke mode, je tudi to, da ima ob londonski in newyorški pisarno tudi v Sloveniji, je dodal Boštjan Špetič, ki se je lotil statistike investiranja v slovenske startupe. Spomnimo, da je Špetič sicer soustanovitelj Zemante in eden od investitorjev sklada semenskega kapitala Silicon Gardens.
Presenetljivo zanimanje kitajskih vlagateljev
Analiza lanskih vlaganj v slovenske startupe sicer kaže, da so domači vlagatelji postali aktivnejši, a se doma vseeno še vedno obrne malo kapitala, ocenjuje Špetič. Vendar dodaja, da mladim podjetnikom kljub vsemu ni nujno treba iti po kapital čez lužo, saj se je v zadnjem letu izkazalo, da so evropski investitorji postali živahnejši od ameriških, vse več zanimanja tudi za slovenska inovativna podjetja pa nekoliko presenetljivo izkazujejo Kitajci. Ti so lani vanje vložili 10,5 milijona dolarjev, Američani so razvoju mladih slovenskih inovativnih podjetij namenili 19,3 milijonov evrov, evropski investitorji pa kar 84,2 milijona dolarjev.
Največ zanimanja v investitorskih krogih pritegnejo startupi na področju spletnih rešitev za potrebe izobraževanja, mobilnosti in medijev, precej manj pa so za investitorje zanimivi razvijalci mobilnih aplikacij. Med tako imenovanimi »rock zvezdami« startupov, ki so prejeli več kot 5 milijonov dolarjev visoko investicijo so tako poleg Lysta še Uniplaces, Layer, Celtra, Bitstamp, Zemanta, 4thOffice in Bellabeat, katerega soustanoviteljico Urško Sršen je nedavno ugledni poslovni medij Forbes v kategoriji visoke tehnologije postavil na prvo mesto najvplivnejših Evropejcev, mlajših od 30 let.
Lani rekordno število v tuje pospeševalnike sprejetih startupov
Uspehi drznih slovenskih podjetnikov pa se ne kažejo zgolj v investicijah in nagradah, temveč tudi z vključevanjem v številne tuje podjetniške pospeševalnike. Lani je bilo vanje sprejetih rekordnih 32 startupov, ki z vstopnico ne dobijo le semenskega kapitala in mentorjev, pač pa predvsem mrežo kontaktov, s katerimi lažje prodirajo na tuje trge. Ravno to pa je po Špetičevem mnenju tudi ključno pri pozicioniranju slovenskih startupov na zemljevidu sveta; da torej ne gredo za kapitalom, temveč denar iščejo na tistih trgih, kjer bi tudi sicer radi poslovali.
