Med letoma 2006 in 2015 je občina Izola za odvetnike namenila dober milijon evrov. Največ so izplačali odvetniški pisarni Monike Mavsar, ki je za izolsko občino vodila in nato tudi izgubila največji izolski spor z izolskim podjetjem Riba – prav tako vreden več kot milijon evrov. Ko je občinsko najemanje zunanjih odvetnikov pod drobnogled vzel nadzorni odbor občine, je ugotovil, da iz računov odvetniške družbe Mavsar in računov odvetnice Irene Jerman ni bilo vedno povsem jasno, katere storitve je občina sploh naročila in plačala. Pri računih odvetniške družbe Aleksija Mužine pa jih je zmotilo, ker je občina pomoč ves čas plačevala po najvišji možni tarifi za posamezno storitev.
Nadzorni odbor je zato občini in županu Igorju Kolencu priporočil, naj z odvetniki podpisuje jasne pogodbe, iz katerih bo jasno izhajalo, kaj se naroča in plačuje, in da pavšalni zneski niso primerni. Posebej pa so nadzorniki izpostavili, da bi se glede na število zaposlenih občinskih pravnikov lahko z manj zahtevnimi pravnimi zadevami spopadli sami. Za zahtevnejše pa naj razmislijo o ustanovitvi občinskega pravobranilstva, ki bi bilo za občinski proračun tudi cenejše. Naloge občinskih pravobranilcev namreč lahko opravljajo že zaposleni občinski uslužbenci, ki so opravili državni pravniški izpit in imajo po opravljenem izpitu tri leta delovnih izkušenj.
Občine veliko dlje od napovedi niso prišle
Na ministrstvu za javno upravo nimajo podatka, koliko občin je že ustanovilo občinsko pravobranilstvo, prepričani pa so, da lahko občine tako dolgoročno prihranijo. Od občinskih pravobranilcev so si veliko obetale tudi občine same in lani ena za drugo napovedovale, da jih bodo vpeljale v delo občinskih uprav. A jih večina dlje od napovedi ni prišla, pravih izkušenj z njimi in morebitnimi dejanskimi prihranki pa nima še nobena.
Prvi je občinsko pravobranilstvo napovedal Andrej Fištravec v mariborski občini – prepričan, da bi s tem sodne stroške zmanjšal za četrtino. A iz občine so za Dnevnik prejšnji teden sporočili, da občina občinskega pravobranilstva še nima in nam tako tudi o izkušnjah ne morejo kaj veliko povedati. Nekoliko dlje so prišli v Kranju, kjer je mestna občina znotraj občinske uprave zaposlila dva pravobranilca. Ker sta začela delati šele pred dobrimi tremi tedni, tudi v Kranju izkušenj še ni. V Velenju pravkar pripravljajo vse potrebno za ustanovitev tovrstne službe, v Ljubljani, kjer za odvetnike porabijo rekordne zneske, pa so do tega kritični.
»Zakonodaja, ki se nanaša na možnost ustanovitve občinskega pravobranilstva, je nedorečena in odpira mnoge dileme glede statusa občinskih pravobranilcev, nagrajevanja, odgovornosti, organizacije in dopustnega obsega smiselne uporabe zakona o državnem pravobranilstvu. Prav tako ni bila opravljena nobena primerjalna analiza, ki bi pokazala na dejansko zmanjševanje stroškov z ustanovitvijo pravobranilstva,« pravijo na ljubljanski občinski službi za pravne zadeve. Prepričani so, da vodilo pri tem ne bi smelo biti samo zniževanje stroškov za odvetnike, temveč predvsem njihova uspešnost v sodnih postopkih.
V Združenju mestnih občin Slovenije, ki ga vodi velenjski župan Bojan Kontič, pa so prepričani, da brez pomoči države ne bo šlo. Na ministrstvo za javno upravo so skupaj s Skupnostjo občin Slovenije sredi minulega leta naslovili pobudo, da bi se občinsko pravobranilstvo kot del skupne občinske uprave sofinanciralo iz državnega proračuna. Odgovora še nimajo.
Za odvetnike največ nameni Janković
Mestna občina Ljubljana je lani še povečala znesek za zunanje odvetnike, sodne izvedence, tolmače in notarje. Za svetovanje in storitve so jim nakazali 963.000 evrov. In to čeprav je v občinski upravi skupaj zaposlenih 42 pravnikov. Od tega jih 16 deluje v službi za pravne zadeve, štirje pa občino v enostavnejših zadevah zastopajo neposredno pred sodišči. »Mestna občina ima zelo veliko število sodnih zadev. Veliko jih je zelo zahtevnih, z različnih pravnih področij in z visokimi zneski, zato ni primerljiva z nobeno drugo občino,« pravijo in dodajajo, da bi bilo brez najemanja zunanje pomoči nemogoče zagotoviti uspešno zastopanje občine. Med velike potrošnike odvetniških storitev sodi tudi občina Koper. Leta 2014 je za stroške pravnega zastopanja porabila 350.000 evrov, kar jo uvršča na drugo mesto. V Mariboru so lani za odvetnike in druge pravne stroške predvideli 85.000 evrov, v Kranju pa zanje porabili 74.000 evrov. V Velenju so bili skromnejši in so lani za odvetnike namenili 19.000 evrov. Izolska občina, ki ni mestna občina, pa je za zunanje odvetnike v letu 2014 porabila kar 165.444 evrov.
