Britanski premier David Cameron je včeraj v Bruslju ostal brez zagotovila, da evropski parlament ne bo spreminjal morebitnega kompromisnega dogovora, ki ga v teh dneh mrzlično iščejo na stari celini, da bi z njim preprečili britanski odhod iz Evropske unije. Predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz je po srečanju s Cameronom dejal, da »nobena vlada ne more v parlamentu vnaprej prositi za garancijo za naknadne rezultate. Tako je v demokraciji.« Medtem so v skupini Zelenih dejali, da nihče ne more pričakovati, da bo parlament samo žigosal odločitve, sprejete na evropskem svetu.
Osrednje v pogovorih je bilo vprašanje novega mehanizma, s katerim bi v Veliki Britaniji lahko ustavili plačilo socialnih prispevkov tujim delavcem. To je eden ključnih predlogov reform, ki jih želi Cameron doseči jutri in v petek na vrhu EU in ki mu ostro nasprotujejo vzhodnoevropske države. Če bo dogovor o reformah dosežen, bo šel Cameron z njim pred britanske volilce, ki jim je obljubil referendum o tem, ali naj država ostane v EU ali iz nje izstopi. Toda ker bi bil referendum na vrsti pred uzakonitvijo dogovorjenih reform, bi evroskeptiki na Otoku lahko trdili, da se ljudstvo odloča na podlagi dokumenta, za katerega sploh ni nobenih zagotovil. Evropski parlament bi imel namreč v naknadnem procesu potrjevanja pravico spremeniti besedilo, na kar je včeraj že opozoril vodja evroskeptične stranke Ukip Nigel Farage. Cameron je zato želel dobiti zagotovilo evropskega parlamenta, da takšnih morebitnih sprememb ne bo, a je ostal praznih rok.
Komisija brez rezervnega načrta
Cameron se je v Bruslju sestal tudi s predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem. Slednji po srečanju ni dajal izjav, je pa že prej dejal, da komisija nima nikakršnega načrta B za primer, če se Britanci po 43 letih skupnega življenja odločijo za ločitev od EU.
Poleg vprašanja beguncev in migrantov bo iskanje kompromisnega predloga o britanskih zahtevah temeljna naloga evropskega vrha, ki se bo neformalno začel že drevi z večerjo, uradno pa bo potekal v četrtek in petek.
Cameron bi se moral včeraj v evropskem parlamentu srečati tudi s predsedniki političnih skupin, pa je pogovore odpovedal in se raje odločil za srečanja na štiri oči z izbranimi predstavniki parlamenta, domnevno zato, da bi se izognil srečanju s Farageem.
Pred tem je imel v ponedeljek zvečer v Parizu težavno srečanje s predsednikom Françoisom Hollandom, saj ima Francija največ pomislekov o britanskih zahtevah na področju gospodarskega upravljanja. Preprečiti želi, da bi imela Velika Britanija veto na politiko evrskega območja, katerega članica pač ni, in da bi imele britanske banke prednost zaradi ohlapnejših predpisov. Francoski predstavniki so po srečanju dejali, da bodo potrebni novi napori za dosego kompromisa, kar je le zvenelo nekoliko manj pesimistično (realistično?) od besed predsednika evropskega sveta Donalda Tuska, ki je dejal, da je grožnja razpada EU resnična.
