Čeprav je bila avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl - Leitner pred obiskom mejnega prehoda Špilje v spremstvu obrambnega ministra Hansa Petra Doskozila že zadovoljna, da se na balkanski migracijski poti upočasnjuje pretok beguncev v skladu z načrti, so avstrijske oblasti kasneje predstavile številne nove omejitve za prehajanje beguncev čez slovensko-avstrijsko mejo. Avstrija bo na meji s Slovenijo uvedla enak mejni režim, kot ga že več mesecev uporablja Nemčija. »Obstajale bodo urne in dnevne kvote,« je del novega strožjega režima za prehajanje beguncev čez avstrijsko-slovensko mejo opisala ministrica Mikl-Leitnerjeva. Višine teh kvot ministrica ni razkrila, saj naj bi jih v sredo dokončno dorekli s slovenskimi oblastmi.
Šentilj kot vzor za druge mejne kontrole
Iz slovenske vlade so sporočili, da jih napoved Avstrije za dodatne ukrepe pri obvladovanjih migracijskega toka ni presenetila. »Je rezultat dnevnih pogovorov in usklajevanj tako na politični kot operativni ravni, ki gredo v smeri skupnega ukrepanja obeh držav v naslednjem obdobju,« so zapisali. Vlada bo na sredini seji sprejela dodatne ukrepe nadzora na meji s Hrvaško. V skladu z učinkom domin varnostnih, političnih in azilnih ukrepov vzdolž balkanske migracijske poti je pričakovati, da se bodo odločili za podobno zmanjšanje prepustnosti na slovensko-hrvaški meji.
Na dvanajstih mejnih prehodih v štirih zveznih deželah na avstrijski južni meji (Štajerskem, Koroškem, Gradiščanskem in Tirolskem) bodo uvedli podoben režim upravljanja mejnih prehodov, ki tačas že velja za begunce na Šentilju. Čeprav podrobnosti novega načina prehajanja meje na teh mejnih prehodih niso razložili, je iz pojasnil ministrice mogoče sklepati, da se bodo pripravili podobni sprejemni centri z usmerjevalnimi ogradami, kot so že vzpostavljeni v Šentilju. Mikl-Leitnerjeva namreč ni izključila, da bi vzdolž južne avstrijske meje poleg obstoječe štirikilometrske ograje pri Šentilju utegnili postaviti še dodatne prepreke, med drugim tudi na enem najbolj prometnih tovornih mejnih prehodov – na Brennerju med Avstrijo in Italijo. Skupno bi torej Avstrija utegnila postaviti še dvanajst žičnatih ograj.
Strožji nadzor bodo občutili tudi navadni potniki
Strožji režim prehajanja meje ne bo uveden zgolj za begunce, prizadeti bodo tudi navadni potniki in tovorni promet. Avstrijska policija bo na mejnih prehodih namreč preverjala tudi potnike in njihova vozila, mejni nadzor pa se bo izvajal tudi na vlakih. Takšen mejni nadzor bo na meji s Slovenijo poleg Šentilja poslej veljal še na šestih mejnih prehodih: Gornja Radgona, Jurij - Langegg, Vič - Lavamünd, Holmec - Bleiburg-Grablach, predor Karavanke. Dva mejna prehoda z Italijo in dva z madžarsko bodo prav tako nadgradili z okrepljenim mejnim režimom. Avstrijske oblasti se tako pripravljajo predvsem na morebitno preusmeritev toka beguncev, do katerega bi lahko prišlo prav zaradi njihove odločitve po vzpostavitvi urnih in dnevnih kvot za prehajanje beguncev. Tisoč vojakom, ki že pomagajo pri nadzoru avstrijske meje, naj bi na pomoč priskočilo še najmanj 600 dodatnih vojakov.
»Moj vtis je, da evropska rešitev (begunske krize, op. a.) ne bo možna niti na kratek niti na srednji rok. Zato moramo ukrepati sedaj,« je odločitev za nove ukrepe pojasnil obrambni minister Doskozil. Na južno mejo bo Avstrija poslala še enote za hitro posredovanje, ki bi jih lahko v najkrajšem možnem času poslali na tiste dele meje, kjer bi prišlo do poskusov posameznikov ali skupin, da bi v državo vstopili čez zeleno mejo. Mejni nadzor se bo glede na potrebe izvajal tudi v 25-kilometrskem zalednem pasu neposrednega mejnega območja.
Merklova vse stavi na Turčijo
Krepitev mejnega nadzora je podkancler avstrijske vlade Reinhold Mitterlehner opisal kot nujen načrt B, saj načrt A – nadzor zunanjih schengenskih mejah – ni bil realiziran. Avstrija naj bi po besedah kanclerja Faymanna nov mejni režim na avstrijskih mejnih prehodih uvedla spomladi, saj v aprilu in maju zaradi izboljšanega vremena in s tem boljših pogojev za plovbo čez Egejsko morje pričakujejo povečan dotok beguncev po balkanski migracijski poti.
Tega bi nemška kanclerka Angela Merkel rada ustavila s turško pomočjo, v katero polaga vse svoje upe. Zato namerava na evropskem vrhu in poprejšnjem mini vrhu »koalicije voljnih« s Turčijo doseči dogovor o odločnejšem izvajanju akcijskega načrta za zajezitev migracij v EU. Le tako lahko po mnenju kanclerke še uspe ponovno vzpostaviti nadzor na zunanjih evropskih mejah. Alternativno rešitev bi po njeni oceni predstavljala zapora makedonsko-grške meje, ki jo sicer predlagajo države višegrajske četverice. Vendar kanclerka te zamisli ne podpira, saj bi pomenila de facto izključitev Grčije iz schengenskega območja, posledice za Grčijo in Evropsko unijo pa bi bile nepredvidljive. Manj pomembna za uspeh evropskega vrha, vsaj kar zadeva migracije, bo po oceni nemške kanclerke jutri razprava o prostovoljnih preselitvah sirskih beguncev iz Turčije neposredno v Evropsko unijo.
