E-recept so v slovenskem zdravstvu uvedli, da bi ga popeljal v prihodnost. Včasih časovni stroj očitno odrine v napačno smer. Kako se je to zgodilo v primeru osuplega Ljubljančana, jim do zdaj po njegovih besedah ni uspelo razvozlati. Vsaj njemu ni nihče nič povedal. Vseeno je na koncu dobil svoja zdravila. Tako kot bralka z Obale, o kateri smo že poročali. Potem ko so jo v lekarni pričakala zdravila soimenjakinje, so v izolskem zdravstvenem domu uvedli interni nadzor. Bi bolnika dobila prava zdravila v pravih odmerkih, če ne bi sama opozorila na napake? Malo verjetno. Ko zatajijo vse druge, postane varovalka posameznikov spomin. A takšno prelaganje odgovornosti prej ali slej pripelje do katastrofe. Enako kot prepričanje, da so za napake krivi (le) malomarnost, neznanje in druge slabosti vpletenih.

Zdravljenje pacientov z enakim ali podobnim imenom in priimkom je znan recept za težave. Raziskovalci v ameriškem Koloradu so v šestih letih in pol, ki so jih vzeli pod drobnogled, našteli 25 operacij napačnega pacienta. Šlo je le za uradne primere. Velikega dela takšnih napak nihče ne prijavi, je v uvodniku, ki je spremljal objavo v reviji Archives of Surgery leta 2010, opozoril ugledni zdravnik Martin A. Makary. Prikrivanje je povezano s stigmo, ki doleti vpletene, je spomnil. Eden od posebej poučnih primerov, na katere so naleteli ob pripravi študije, je bila operacija očesa pri napačnem bolniku. Ta je ob istem času zašel v isti prostor zdravstvene ustanove kot soimenjak, ki je res potreboval takšno operacijo.

Kar se zdi praktično nemogoče, se ob tisočih zdravljenj pripeti prej ali slej. Zgražanje nad krivimi se ne obnese. Pristop, ki zares deluje, zaposlene v zdravstvu dolgočasi, a nimajo dosti izbire. Preverjanje, ali imajo pred sabo res pravega Janeza Novaka in pravo zdravljenje zanj, lahko prepreči hudo pomoto. Na nekaterih bolnišničnih oddelkih po Sloveniji so pri tem že dosledni, očitno pa se bo morala lekcija prijeti še v osnovnem zdravstvu in lekarnah. Novi e-recept, ki je slednje povezal z zdravstvenimi domovi, spremlja nekaj začetnih težav, hkrati pa je opozoril na stare. Skrb, da bo vse v redu, ni samoumevna. Treba jo je vzgajati, tudi z razumevanjem točk, na katerih rado poči. Zdravstvo ni v tem pogledu nič drugačno od cest.

Tako kot voznikom je tudi zdravnikom, medicinskim sestram ali farmacevtom pametno olajšati prave odločitve. Vseeno pa dobra ureditev ne reši čisto vsega. V ozadju zamenjav in drugih napak pri zdravljenju je pogosto slaba komunikacija – z bolnikom ali med zdravstvenimi delavci. Da so stiki med različnimi ravnmi tukajšnjega zdravstva prej kratki kot redni, je potrdila tudi analiza s pomočjo strokovnjakov Svetovne zdravstvene organizacije. Od teh ugotovitev za zdaj še ni koristi. Prva bi lahko bila že pogostejše vrtenje telefona. Včasih en sam klic razjasni bistveno. Na primer, kaj potrebuje človek pred lekarniškim pultom, ko mu ni nič več jasno.