Radovedni vrtnar vsako leto preizkusi kakšno novo sorto zelenjave. Pri tem ne mislimo na hibride, kot so črne paprike ali paradižnik-krompir, ki raste na eni rastlini, temveč na zelenjavo, ki je v drugih kulturah popolnoma običajna, pri nas pa bolj ali manj nepoznana. Denimo zelo zanimivo je, da še sosednji Hrvati pridelujejo sladek krompir, batat, ki je pri nas skoraj nepoznana sestavina jedi. Resda za rast potrebuje od tri do pet mesecev precej toplega vremena, a pri nas ga gojijo tudi na Gorenjskem. Paziti je treba le, da sadik na vrt nikakor ne sadimo pred sredino maja, dokler zemlja ni topla. Čeprav bi bilo najlažje, da maja na vrt posadite sadike, jih boste pri nas težko dobili, zato si jih vzgojite sami iz gomoljev. Te lahko kupite v supermarketih. Obstajata dva načina: gomolj lahko daste v lonček z vodo, tako da ga je pol v vodi, pol zunaj, ali pa ga posadite v lonček z zemljo, tako da ga prav tako polovica kuka ven. Ko požene brst, počakate, da razvije nekaj listov, nato ga odlomite in daste v kozarček z vodo, da požene korenine. Gomolj bo pognal nov brst. Sadike posadite na vrt junija, približno mesec in pol kasneje bodo gomolji zreli. Sladki krompir ne raste v višino, temveč se razrašča po tleh, tako da je odlična pokrivna rastlina. In kako ga pripravimo? Lahko ga spečemo, skuhamo, spremenimo v nadev za pito, ocvremo kot pomfri, skuhamo v juhi. Ima sladek, buči podoben okus.
Pak čoj, azijska blitva
Zelenjava, ki počasi tudi pri nas postaja vse bolj znana, je pak čoj ali pekinško zelje. Podobno je blitvi, le da ima precej milejši okus in širša bela stebla. Zraste lahko do pol metra visoko, a ga lahko pobiramo tudi prej: pravzaprav že kot berivko, saj ga lahko uporabljamo v solatah. Seme pak čoja lahko kupimo pri nas. Če bomo pak čoj imeli za berivko, ga sejemo neposredno na gredo konec julija. Sadike lahko sadimo tudi še konec avgusta, med njimi pa pustimo okoli 30 centimetrov prostora, saj se zelo razraste. Rastlina potrebuje veliko vode, sicer gre v sušnem poletju in dolgih dneh rada v cvet. Pak čoj je pravzaprav zelo primeren za gojenje pri nas, saj je odporen proti mrazu in se lahko v pokriti gredi goji pozno v jesen, tudi v milih zimah tja do decembra. Pravilno shranjen lahko ostane svež tudi do tri mesece. Kot rečeno, se uporablja v solatah ali prikuhah, tako kot blitva in špinača.
Čajota in andske jagode
Vse bolj so priljubljene tudi eksotične bučke, predvsem južnoameriška čajota z latinskim imenom Sechium edule. Plodovi so podobni majhnim bodičastim bučkam. Rastlina je v toplem podnebju trajnica, pri nas enoletnica. Vzgojimo jih iz plodov, ki imajo le eno seme. Zdaj je čas, da plod položimo v zemljo v lončku, ga rahlo zasujemo in postavimo na svetlo okensko polico. Čez nekaj tednov poženejo nežen brst in korenine. Maja sadiko posadimo na vrt in ji priskrbimo oporo. Čeprav za cvetenje potrebuje dolg dan, bo rodila dolgo v jesen. Plodovi se pravilno shranjeni lahko ohranijo do pomladi. Olupljene plodove uporabljamo tako kot bučke.
Iz Južne Amerike je tudi andska ali volčja jagoda, latinsko Physalis pruinosa, katere seme lahko kupimo tudi pri nas, tudi plodove prodajajo na oddelkih z eksotičnim sadjem. Sejemo jo marca, kali slab mesec, na vrt jo posadimo konec maja. Potrebuje precej sonca. Je bližnji sorodnik lampijončkov, tako da so tudi plodovi videti tako, le da so temno rumeni, dozorijo pa avgusta. Jemo jih kot sadeže, sveže, lahko pa jih tudi pokuhamo v enolončnicah.
