Te dni je izšel vaš novi album z naslovom Angela Merkel sere!, prvi resni preizkus po desetih letih. Ker ste na odrih stalno prisotni, je skorajda neverjetno, da ste potrebovali celih deset let za nov studijski izdelek.

Mrle: S to trditvijo se lahko strinjam, a jo tudi ovržem. Pred tremi leti smo namreč izdali album z naslovom Kurcem do vjere/Thank You Lord, ki resda ni pravi album v smislu, kot se izidi novega materiala tolmačijo, a tudi ni oblika standardne kompilacije »najboljše od«. Kaj s tem mislim? V vmesnem času smo ustvarjali glasbo za potrebe filma in gledališča; in na tem albumu smo zbrali ta vmesni material. Skratka, po nastanku je album morda nenavaden, vendar gre za nov, do tistega časa na nosilcih zvoka še neizdan material.

Na naslovnici albuma je kip Angele Merkel, ki je bil razstavljen v Zagrebu. Upodobljena je v očitnem čepečem položaju, o katerem govori tudi naslov Angela Merkel sere! Gre za provokacijo zaradi provokacije?

Prlja: Govor je o surovi realnosti in realnost ne more biti trik. Lepo bi bilo, vendar ni tako. Pesmi na albumu posredujejo zgodbo in energijo, ki ju trenutno živimo. Dejstvo je, da Angela Merkel serje. Bolj besni in resni ne bi mogli biti. »Frau« je pač »centerfor« neoliberalnega kapitalizma, čez katerega udrihamo na vsakem koraku.

Mrle: Vse, kar se dogaja v Evropi, se z določenimi kozmetičnimi popravki dogaja tudi v regiji in pri nas, na Hrvaškem. Poglejte, dobili smo novega premierja, o katerem nihče nič ne ve. On sploh ni premier, ki ga je izbralo ljudstvo, temveč nekdo, ki je bil k nam poslan od zunaj, najverjetneje prav od neke neoliberalne opcije, da pobere še tistih nekaj zdravih stvari, ki so nam ostale. Ta projekt ni od včeraj. Vleče se že celih dvajset let, zato smo tu, kjer smo. Narod je v stanju šoka. Postali smo masa za modeliranje, vojska zombijev, ki ne ve, kam in kako naprej. Med seboj se pobijamo še za tistih nekaj drobtin, ki so nam na površini ostale, vse spodaj je nakradeno ali gnilo. Ljudje so postavljeni pred golo dejstvo: ali služijo za te drobtine ali propadejo. To je zgodba, ki se vleče skozi album. Povedana je v enem dahu, na agresiven način in z neponarejenimi čustvi.

Kako pa se odzivate na niti ne tako redke kritike, da je vsebinski koncept močnejši od izvajane glasbe?

Prlja: Da gre za zelo površno in nedorečeno poslušanje. Nam je glasba še kako pomembna, celo pred vsebino, če bi se že moral odločiti in postaviti na eno stran. V živo smo – brez lažne skromnosti – zagotovo eden najboljših izvajalcev v regiji. Res pa je, da se koncerti vedno pretvorijo v dobre zabave z jasno izraženim sporočilom.

Poznam kar nekaj ljudi, ki bi dejali, da vi serjete.

Mrle: To pomeni, da je provokacija uspela. Da prideš do ljudi, moraš srati. Prepričan sem, da umetnost – ne glede na to, ali je lepa ali grda – brez provokacije ne obstaja.

Ali ste zaradi skulpture in naslova imeli kakšne težave z nemško ambasado?

Prlja: Ne. Prepričan sem, da so seznanjeni s tem (seznanjeni so tako ali tako z vsem), a odziva ni bilo. Morda nas zasledujejo in mi tega ne vemo.

Kaj pa z vašim ministrom za turizem, ki bi vam lahko očital antireklamo?

Prlja: Prepričan sem, da je za povprečnega nemškega turista to odlična reklama, da se odloči za obisk Jadrana.

Veliko prahu se ne dviga samo za dobrim konjem, temveč tudi za vašim ministrom za kulturo. Kako ga doživljata?

Mrle: Osebno človeka ne poznam, niti njegovega lika in dela, a če je vse to res, kar sem zasledil, potem mi njegova dejanja ne gredo v noben civilizacijski račun, k nobeni funkciji v 21. stoletju. Prepričan sem, da gre za načrten projekt naše nove vlade, ki želi poneumiti ljudi. Kajti če gledamo skozi zgodovino, se je nevladnim organizacijam dajalo veliko denarja in se jih s tem utišalo ali zaprlo finančni pipico in se jih s tem prisililo, da so se same ugasnile. To je cilj te vlade: utišati takšne organizacije in ljudi, ki razmišljajo s svojo glavo, da bi legitimizirali enoumje, pri čemer bosta Cerkev in politika imeli glavno besedo.

Prlja: Z enim stavkom: ministra za kulturo doživljam kot žalitev normalnosti.

Ali mislite, da bo Let 3 uvrščen v menda nastajajoči register izdajalcev hrvaških interesov?

Mrle: Če nas uvrstijo, bomo zelo ponosni. Če res obstaja spisek, bi ga zelo rad videl.

Prlja: Umetniška pobuda Skroz je, da bi vladi prihranila denar, sama pripravila spletno platformo, kamor so se potencialni izdajalci lahko vpisali in zraven navedli razloge, zakaj. Čez noč se je pojavilo okoli pet tisoč zapisov, od povsem resnih do elaboratov štoserskega značaja, na primer: zato ker gledam srbske filme brez podnapisov.