Ob petindvajseti obletnici ustanovitve višegrajske četverice, katere namen je bil še pred pridružitvijo EU in Natu vzpostaviti območje stabilnosti v vzhodni Evropi, je bilo včeraj v Pragi slovesno. Premierji Madžarske, Slovaške, Češke in Poljske so proslavljali svojo mini evropsko povezavo, ki so jo leta 1991 na madžarskem gradu Višegrad zasnovali takratni premierji Češkoslovaške, Poljske in Madžarske s temeljnim ciljem, da bi se po padcu železne zavese njihove države čim prej pridružile evroatlantskim integracijam. Po izpolnitvi teh ciljev višegrajska četverica svoje vloge ni na novo definirala. Vse do begunske krize. Zdaj je združenje po mnenju uradne Prage, Varšave, Budimpešte in Bratislave postalo prepoznavna blagovna znamka in odgovoren partner pri soočanju z izzivi v evro-atlantskem prostoru.

Toda prav o tem njihovem zornem kotu se v EU lomijo kopja. Medtem ko na evropski ravni obstaja precejšnje strinjanje vodilnih politikov, da je policijska pomoč višegrajske četverice drugim državam za obvladovanje migracijskih tokov dobrodošla, pa je ostra kritika v združenje V4 uperjena prav zaradi njenega nasprotovanja preselitvenim kvotam beguncev iz Italije in Grčije.

Makedonsko-grško mejo bi zaprli

Za še več mrščenja obrvi – tudi v uradu nemške kanclerke Angele Merkel – je poskrbela njihova napoved, da naj bi na včerajšnjem vrhu z močnim političnim sporočilom podprli popolno zapiranje makedonsko-grške meje za prehajanje beguncev. Makedoniji so pripravljeni ponuditi dodatne policijske okrepitve za nadzorovanje meje (ta ukrep predstavlja tudi osrčje predloga slovenskega premierja Mira Cerarja za vzpostavitev »druge obrambne linije Evrope«), Avstrija bi prispevala celo sto vojakov. S tako začrtano politiko se je višegrajska četverica znašla pred čelnim trčenjem z begunsko politiko Nemčije, ki ji sicer slovaški premier Robert Fico in madžarski premier Viktor Orban očitata nepremišljenost v »odpiranju vrat beguncem«. Četverici premierjev sta se na razpravi o migracijah včeraj pridružila bolgarski premier Bojko Borisov in makedonski predsednik Gjorge Ivanov, ki sta premierjem predstavila, kakšno pomoč bi njuni državi za obvladovanje migracijskega toka še potrebovali. Približno čez 40 kilometrov makedonsko-grške meje je že povlečena ograja, ki naj bi jo še podaljšali in k ostrejšemu mejnemu nadzoru zvabili tudi Bolgarijo.

»Ne moremo formalno ali neformalno povleči novih meja v Evropski uniji. Grčija je država članica,« se je proti načrtom višegrajske četverice izrekel nemški zunanji minister Frank Walter Steinmeier. Vsak sprejeti ukrep bi moral biti dogovorjen z Grčijo, so požugali iz evropske komisije. Še bolj neposreden je bil luksemburški zunanji minister Jean Asselborn, ki je četverico posvaril, naj ne postanejo »združenje odpadnikov«. Višegrajska četverica sicer v svoji sklepni izjavi včerajšnjega vrha poudarja, da se zaveda negativnih posledic morebitnih novih delitev v EU, njihovemu pojavu pa se nameravajo aktivno zoperstaviti, so zapisali. Toda hkrati s to ugotovitvijo je madžarski premier Viktor Orban včeraj že najavil gradnjo nove žične ograje – postavili jo bodo na meji z Romunijo.

Čeprav begunske krize, želene zapore makedonsko-grške meje in krepitve mejnega režima v Bolgariji višegrajska četverica po diplomatskem pritisku iz številnih evropskih prestolnic v sklepni deklaraciji ne omenja neposredno, pa poudarjajo, da izzivi varnosti, miru in blagostanja evropskih državljanov zahtevajo enoten evropski odgovor. »Zasilni načrt« med članicami V4 vendarle že obstaja. »Zanašamo se, da bo akcijski načrt med EU in Turčijo deloval. Rad bi doživel prijetno presenečenje naših grških kolegov. Toda priznati moram, da sem pesimist. Zato smo govorili o načrtu B, da zaščitimo meje Makedonije in Bolgarije,« je pojasnil slovaški premier Fico.

Šefic: Avstrijska odločitev bo samostojna

Kakšen bo nadaljnji mejni režim na zahodnobalkanski migracijski poti, točneje na slovensko-avstrijskem delu trase, bo znano danes. Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl - Leitner in obrambni minister Peter Doskozil naj bi namreč predstavila podrobnosti zaostrovanja prehajanja avstrijsko-slovenske meje za begunce. Državni sekretar na slovenskem notranjem ministrstvu Boštjan Šefic včeraj ni želel povedati, ali so slovenske oblasti vnaprej obveščene o dodatnih novih avstrijskih ukrepih, o katerih se je v minulih dneh precej špekuliralo. Avstrijski politiki so omenjali praktično vse možnosti: od razširjanja žičnih ograj na avstrijsko-slovenski meji, novih ograj na avstrijsko-italijanski meji do uvedbe schengenskih mejnih kontrol na mejnih prehodih na avstrijskem Koroškem...

»Odločitev Avstrije bo samostojna in suverena,« je dejal Šefic, a vendarle dodal, da z avstrijskimi oblastmi potekajo konzultacije in pogovori o možnih rešitvah. Eden izmed predvidenih avstrijskih ukrepov je, da bo za begunce poslej edina uradna vstopna točka v Avstrijo mejni prehod v Šentilju, saj bodo prenehali sprejemati begunce čez Karavanke.