Pri izpolnjevanju vprašalnika je sodelovalo šest učiteljev in pet učencev 8. in 9. razreda ene od novomeških osnovnih šol. Skupina učencev na šoli se je še posebej potrudila, saj so s pomočjo profesorjev oblikovali skupno mnenje.

Večina učencev je razmišljala, da mladi uživajo alkohol zaradi slabih razmer v družini, preobremenjenosti, nezadovoljstva zaradi videza in postave, slabih ocen, čustvene stiske. Nekateri mladostniki pa imajo preprosto željo po sprostitvi in zabavi. Menijo, da se mladi zatekajo v alkohol, da bi bili bolj »kul«, in da v tako družbo zahajajo tisti, ki se počutijo notranje nemočne.

Morali bi se bolj zavedati posledic

Vsi v skupini so menili, da bi se mladi morali bolj zavedati, kakšne posledice ima alkohol. Od tega bi jih odvrnile lastne izkušnje, terapije odvajanja od alkohola, pričevanje alkoholikov (osebne zgodbe). Med glavnimi ukrepi za zmanjšanje alkoholizma med mladimi bi bili po njihovem mnenju prepoved prodaje alkohola oziroma striktno upoštevanje zakona in prepoved točenja alkohola na zabavah odprtega tipa.

Profesorji so opisali primere, ki jih poznajo iz vsakdanjega življenja. Mladi so dandanes zelo nezadovoljni sami s seboj in se še iščejo, poleg tega so pod pritiskom pričakovanj staršev, ki želijo, da bi imeli dobre ocene in bi bili uspešni. Profesorji menijo, da mladi z alkoholom pokažejo svojo odraslost, zanimanje za nove »podvige«, pri čemer popolnoma pozabijo na negativna čustva v sebi. Stanje alkoholiziranosti je na neki način drugačno, novo in zanimivo, alkoholiziran človek je po navadi bolj sproščen, kar marsikaterega mladostnika premami.

V eni uri osem rund pijače

Mlade bi od alkohola odvrnila zdrava samopodoba, da bi se znali sprostiti in zabavati tudi brez alkohola. Strinjajo se, da bi morali biti bolj ozaveščeni o posledicah prekomernega uživanja ter zato imeti zgled pri znanih osebnostih in idolih. Profesorji pa so razmišljali predvsem na ravni družine. Največ problemov nastane zaradi neurejenih družin, zato menijo, da bi se morala spremeniti vzgoja, predvsem doma. Mladi bi morali sami oziroma s pomočjo staršev razmisliti, kaj si želijo, kakšna je njihova vizija življenja. Zelo velik problem se jim zdi prodaja alkohola mladoletnim. Eden od profesorjev je opisal primer, ko so v gostilni mladoletni družbi brez vprašanja v eni uri prinesli osem rund alkoholnih pijač.

Posebno mnenje so imeli profesorji športne vzgoje, ki so poudarjali, da bi mlade od alkohola odvrnil predvsem šport. Menijo, da bi si mladostniki z redno športno aktivnostjo ustvarili boljšo samopodobo, bili bi bolj samozavestni in ponosni nase.

Kot pojasnjuje profesorica psihologije na novomeški gimnaziji Jana Hosta, je uživanje alkohola med mladimi bilo in ostaja problem, ki lahko vodi v odvisniško vedenje in zasvojenost. »V naši družbi je alkohol dostopna droga, tudi zato, ker živimo v vinorodnem okolju, kjer je pridelava grozdja in predelava v vino prava umetnost, kakovostno vino pa ponos vsakega vinogradnika in lahko tudi način dodatnega ali glavnega vira preživetja. Ob upoštevanju življenjskega okolja je toliko pomembneje, da odrasli z umirjeno besedo in predvsem z lastnimi vedenjskimi vzorci zarišemo jasno in zdravo mero v odnosu do uživanja alkohola.«

Svojci so vzor, kako se obnašati do alkohola

Kot je dejala, mladi zase pravijo, da uživajo alkohol, ker je to način zabavanja, ker so bolj sproščeni in tako lažje komunicirajo, so samozavestnejši, bolj pripadajo skupni zabavi. Začetni blagodejni učinki užitega alkohola pa ob večjih količinah hitro postanejo obremenjujoči, saj zabavanje lahko preraste v namerno opijanje, sproščenost preraste v težavnost, nadzor nad vedenjem in motoriko pa vse slabši. »Dobra novica je, da se mladi zavedajo negativnih posledic uživanja, da praviloma ne pijejo alkoholnih pijač, če sedejo za volan, da kljub skupni zabavi znajo reči alkoholu ne in to odločitev posameznika spoštujejo. Slaba novica pa je, da mladi segajo po alkoholu v najbolj škodljivih oblikah, kot sta načrtno hitro opijanje in večdnevno popivanje, prav zaradi najbližjih odnosov, torej zaradi ljudi iz vsakdanjega okolja, ki jim predstavljajo vzor, kako se obnašati do alkohola.« In, dodaja Jana Hosta, tako smo znova pri vzorcih vedenja odraslih in vprašanju: »Kakšno družbeno sliko nam zrcalijo mladi?«